Predlog sanacije neupravičenega prejemanje socialne pomoči
Spoštovani,
moj predlog se nanaša na Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) oziroma na vaš predlog sprememb predmetnega zakona.
Zelo dobro poznam več konkretnih primerov zlorabe denarne socialne pomoči. En tak primer je primer starega znanca policije, ki je pred nekaj leti postal prejemnik denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Gospod ni lastnik nobene nepremičnine, z otroci, ki bi zanj potencialno lahko skrbeli, nima stikov, ima pa na podlagi sklepa o dedovanju po materini oporoki dosmrtno pravico uporabe 400 m2 velike trietažne hiše v Ljubljani, a za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi ni poskrbel. Lastnik nepremičnin, ki me je prosil, da mu pomagam urediti situacijo, vezano na njegovo nepremičnino, je v tujini in v hišo iz strahu pred gospodom ne prihaja. Hišo in priležne nepremičnine gospod uporablja sam in jih oddaja v najem prijateljem podjetnikom za skladišče in parkirišče, sam pa se vdaja alkoholu in teroriziranju someščanov. Že več let plačuje zgolj položnice za vodo, položnic za ravnanje s komunalnimi odpadki ali položnic za elektriko pa ne plačuje. Elektrike v hiši že nekaj let nima, saj mu je bila zaradi neplačevanja in zaradi kraje (nezakoniti priklop), že večkrat izklopljena. Kot se za starega kriminalca spodobi, je v vsaj enem kazenskem postopku in ima velik dolg iz naslova neplačanih prekrškovnih glob iz obdobja zadnjih petih let. Zlorabo denarne socialne pomoči sem na podlagi obsežne in z dokazi podprte vloge prijavil pristojnemu CSD, že ob podaji prijave pa mi je bilo rečeno, da nenamenska poraba denarne socialne pomoči ne bo predmet nadzora, pač pa zgolj morebitno oddajanje nepremičnin. Čeprav sem pristojno sodelavko CSD opozoril, da to možnost po zakonu ima in to izhaja tudi iz vladnega predloga sprememb ZSVarPre. Dva meseca po prijavi sem sodelavko pristojnega CSD obvestil o na novo zbranih dokazih in jo vprašal o njenih morebitnih ugotovitvah. Enako kot pred dvema mesecema, mi je odvrnila, da je gospodu poslala vabilo na razgovor ter, da ga je zaprosila za zemljiškoknjižne izpiske, čeprav sem k prijavi sam že predložil zemljiškoknjižne izpiske in postavil trditev, da ni lastnik nepremičnin. Iz navedenega sklepam, da, ker ni lastnik, ni ukrepala in je potrebovala (le še) njegovo izjavo, da ni lastnik oziroma neodgovor na zahtevo k posredovanju zemljiškoknjižnih izpiskov.
Moje vprašanje Vladi RS je, če bo spremenjeni ZSVarPre CSD-je zavezal k do zlorab proračunskih sredstev manj brezbrižnemu ravnanju? Novi zakon naj bi sicer omogočal izvajalcu gospodarske javne službe, da pristojni center za socialno delo obvesti, da ima upravičenec neplačan dolg, pri tem pa mora predložiti dokazilo o neuspeli izvršbi, a o tem, da bo do takšnih obvestil sploh prišlo, ni jamstva oziroma ga sam ne vidim. V tem konkretnem primeru pa do takšnega obvestila sploh ne more priti, saj gre za zatečeno stanje, gospod niti ni lastnik hiše, ki jo zaseda, morebitni dokaz o neuspeli izvršbi pa je star dokument, torej iz časa preden je gospod postal prejemnik denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Torej eventuelni novi zakon tovrstnih zatečeni zlorab ne bo saniral.
Zaradi tovrstnih že obstoječih primerov, ki jih novi zakon ne bo saniral, to so predvsem primeri, ko koristniki denarne socialne pomoči niso lastniki nepremičnin, Vladi RS predlagam, da zakonsko uredi tudi tovrstne situacije. Na primer tako, da se zakonsko upoštevajo tudi pravice prejemnika denarne socialne pomoči iz naslova nepremičnine, ki ne izhajajo iz lastninske pravice (npr. pravica dosmrtnega užitka nepremičnin), če se izkaže, da ima upravičenec iz tega naslova koristi. Ni namreč pravično, da nekdo, ki ima sam v izključni uporabi 400 m2 veliko hišo, prejema denarno socialno pomoč in jo porablja za vdajanje alkoholu in kriminalu, hkrati pa nepremičnino in parkirišča oddaja podjetnikom in prijateljem. Poleg tega Vladi RS predlagam, da pristojne CSD-je oziroma njihove sodelavke in sodelavce zakonsko (tudi s prilagoditvijo določb o pristojnostih socialne inšpekcije) odločneje stimulira, da preprečujejo alkoholizem in kriminal na državne, torej davkoplačevalske, stroške. Glede na moje osebne izkušnje so javni uslužbenci, četudi imajo prijavo z vsemi ustreznimi dokazi praktično na pladnju, še vedno prepogosto preleni, da bi varovali javni interes.