11. 11. 2022
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma bi želeli pojasniti, da tako trenutno veljavni Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 — popr., 23/99, 110/02, 51/04, 114/06 — ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 — ZKoIT, 31/18 in 130/22 — ZVPot-1, v nadaljnjem besedilu: ZVPot) kot tudi nov Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS št. 130/22, v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1), ki se bo uporabljal od 26. 1. 2023 dalje, urejata dve vrsti odstopnega upravičenja potrošnika.
V prvem odstavku 43. člena ZVPot oziroma v 134. členu ZVPot-1 je urejena pravica potrošnika, da pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, odstopi od pogodbe v 14 dneh, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. V prvem odstavku 37.c člena ZVPot oziroma v prvem odstavku 81. člena ZVPot-1 pa je urejena pravica potrošnika, da odstopi od pogodbe v primeru neskladnosti blaga.
Pogoji za odstop po prvem odstavku 43. člena ZVPot oziroma po 134. členu ZVPot-1 so naslednji:
- odstopno upravičenje potrošnika velja zgolj za pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov;
- potrošnik lahko od pogodbe odstopi ne glede na to, ali ima dobavljeno blago napako ali ne;
- potrošnik lahko od pogodbe odstopi zgolj v 14 dneh od dobave blaga;
- stroške vračila blaga praviloma krije potrošnik (razen, če te stroške krije prodajalec ali če prodajalec predhodno ne seznani potrošnika, da ga bremeni ta strošek).
Pogoji za odstop po prvem odstavku 37.c člena ZVPot oziroma po prvem odstavku 81. člena ZVPot-1 pa so naslednji:
- odstopno upravičenje potrošnika velja tako za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih prodajalca, kot tudi za pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov;
- potrošnik lahko odstopi v pogodbe zgolj v primeru, da ima dobavljeno blago neskladnost, kar pomeni, da ne ustreza subjektivnim ali objektivnim zahtevam za skladnost blaga;
- v primeru neskladnosti blaga velja hierarhija jamčevalnih zahtevkov potrošnika, kar pomeni, da lahko potrošnik najprej izbira med brezplačnim popravilom in zamenjavo blaga, če pa prodajalec ne popravi ali zamenja blaga oziroma blago kljub popravilu ali zamenjavi še vedno ni skladno, pa lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska;
- v teh primerih strošek vračila blaga bremeni prodajalca.
V nadaljevanju je bolj podrobno predstavljena ureditev za primer neskladnosti blaga po novem ZVPot-1, ki bo v uporabi od 26. 1. 2023.
V skladu z 72. in 73. členom ZVPot-1 mora prodajalec zagotoviti, da je dobavljeno blago skladno s pogodbo, in sicer:
- da ustreza vsem subjektivnim zahtevam za skladnost oziroma da je skladno s tem, kar je bilo pogodbeno dogovorjeno — torej da ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima lastnosti, kot so zahtevane v pogodbi, da je primerno za dogovorjeni namen, da je dobavljeno z vsemi dogovorjenimi dodatki in navodili itd.;
- da ustreza objektivnim zahtevam za skladnost — torej da ustreza namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste, da ustreza vzorcu ali modelu, ki je bil potrošniku dan na razpolago od prodajalca, da je dobavljeno skupaj s takimi dodatki, embalažo in navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, in da je take količine in ima lastnosti, ki jih lahko potrošnik razumno pričakuje.
Prodajalec je v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVPot-1 odgovoren potrošniku za vsako neskladnost, ki je obstajala ob dobavi blaga in se pokaže v dveh letih od dobave. V kolikor se neskladnost pokaže v prvem letu od dobave, v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZVPot-1 velja domneva, da je neskladnost obstajala že ob dobavi in je dokazno breme o nasprotnem na prodajalcu.
Kadar se neskladnost blaga odpravi z brezplačnim popravilom ali zamenjavo blaga, se v skladu s tretjim odstavkom 82. člena ZVPot-1 šteje, da je skladnost blaga vzpostavljena brezplačno, če prodajalec nosi tudi plačilo potrebnih stroškov, ki nastanejo pri vzpostavitvi skladnosti blaga, zlasti stroške pošiljanja, prevoza, dela ali materiala. Dodatno sedmi odstavek 82. člena ZVPot-1 določa, da da potrošnik blago na voljo prodajalcu, kadar je za vzpostavitev skladnosti potrebno popravilo ali zamenjava blaga, in da prodajalec zamenjano blago vzame nazaj na lastne stroške, kadar je za vzpostavitev skladnosti potrebna zamenjava blaga.
Ob tem pa bi želeli opozoriti tudi na določbo šestega odstavka 82. člena ZVPot-1, ki določa, da prodajalec lahko potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga zavrne, če popravilo in zamenjava nista mogoča ali če bi mu povzročila nesorazmerne stroške ob upoštevanju vseh okoliščin. V tem primeru lahko potrošnik zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe.
Kadar prodajalec ni popravil ali zamenjal blaga oziroma blago kljub popravilu ali zamenjavi še vedno ni skladno, lahko potrošnik v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZVPot-1 zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Dodatno je v drugem odstavku 83. člena ZVPot-1 določeno tudi posebno odstopno upravičenje potrošnika, in sicer lahko potrošnik odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska tudi v primeru, če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga.
Kadar potrošnik torej odstopi od pogodbe zaradi neskladnosti blaga, mora v skladu s šestim odstavkom 83. člena ZVPot-1 vrniti blago prodajalcu na stroške prodajalca, prodajalec pa mora potrošniku v skladu s prvim odstavkom 86.člena ZVPot-1 vrniti plačani znesek nemudoma, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema blaga ali dokazila, da je potrošnik blago poslal nazaj.
Dodatno je v tretjem odstavku 81. člena ZVPot-1 določeno tudi, da ima potrošnik v primeru neskladnosti blaga pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza blaga, ki nastanejo zaradi uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.
Ob tem bi želeli dodati, da pravo EU omogoča, da način vračanja blaga in povračila plačanega zneska države članice EU določijo same, zato lahko prihaja do manjših razlik med nakupi v posameznih državah članicah EU. Kljub temu pa v vseh primerih velja, da so v primeru neskladnosti blaga stroški vračila blaga v vsakem primeru na prodajalcu.
Na Evropskem potrošniškem centru Slovenija (v nadaljnjem besedilu: EPC Slovenija) potrošnikom svetujejo, da v primeru, da je potrošnik prejel poškodovano blago in je poškodba vidna tudi navzven (npr. poškodovana embalaža), potrošnik že ob dostavi napiše oziroma podpiše zapisnik o poškodbi pri dostavljavcu in o tem obvesti prodajalca. Potrošnik tako omogoči prodajalcu, da sproži reklamacijo pri dostavnem podjetju in hkrati lahko zahteva, da mu prodajalec dobavi brezhibno blago, ki bo v skladu s pogodbo.
V primeru, da potrošnik poškodbo na blagu opazi naknadno, po odprtju embalaže, pa mora o tem obvestiti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila neskladnost ugotovljena, in zahtevati odpravo neskladnosti v skladu z veljavno zakonodajo. Pri pritožbah, ki so jih prejeli v EPC Slovenija, so opazili, da prodajalci pogosto zahtevajo dokazilo o neskladnosti, da se prepričajo o njej (npr. fotografijo blaga), in izpolnitev reklamacijskega obrazca. Te mu potrošnik lahko posreduje in s tem olajša oziroma pospeši postopek reševanja težave.
Ob tem na EPC Slovenija tudi opozarjajo, da je način prijave in odprave neskladnosti na blagu pri posameznih prodajalcih navadno podrobneje urejen v splošnih pogojih poslovanja prodajalca. Če je bil potrošnik o teh pogojih obveščen in se je z njimi strinjal pred sklenitvijo pogodbe, so ti pogoji del njegove pogodbe s prodajalcem in veljajo, v kolikor so v skladu z zakonskimi določili države, kjer ima prodajalec svoj sedež.
Potrošnikom v primeru kršitve njihovih pravic v EPC Slovenija svetujejo, da najprej naslovijo pisno pritožbo na prodajalca. V kolikor ta neutemeljeno zavrne njihov zahtevek oziroma se nanj ne odzove in gre za prodajalca s sedežem v EU, Islandiji, Norveški ali Združenem kraljestvu, pa se lahko obrnejo na EPC Slovenija, kjer jim bodo poskusili pomagati pri reševanju njihove pritožbe.
Glede na predstavljeno normiranje zadevnega področja menimo, da z vidika naših pristojnosti dodatna regulacija ni potrebna in da zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.