Vladi predlagam, da zniža omrežnino za elektriko in komunalne storitve, ker menim, da bo kljub nižji omrežnini in prispevkom, ki jih državljani plačujemo za komunalne storitve lahko elektro podjetja in komunalna podjetja še vedno pozitivno poslovala in ustvarjala dobičke, državljani bomo pa lažje plačevali obveznosti.
Če bo predlog prejel vsaj 27 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Vlada predlaganega predloga ne more sprejeti, ker je v nasprotju s cilji Slovenije zapisanimi v sprejetem Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN). Vlada je sicer v prejšnjem mandatu, ko se je začela cenovna kriza za tri mesece ukinila plačevanje omrežnine za električno energijo, da bi znižala račune za elektriko. S tem je izvajalcem gospodarske javne službe prenosa in distribucije električne energije odvzela četrtino letnih prispevkov, kar je imelo za posledico ustavitev velikega dela njihove investicijske dejavnosti in posledično neizvajanje ukrepov na elektroenergetskih omrežjih potrebnih za pospešeno priključevanje razpršene proizvodnje iz OVE, ki je ključnega pomena za doseganje ciljev iz NEPN in Dolgoročne podnebne strategije za 2050.
Vse dajatve in prispevki, razen trošarine in DDV, so določeni v Energetskem zakonu in so namenjeni za namene, ki so določeni v skladu z zakonom. Omrežnine po natančnih pravilih regulira Agencija za energijo.
Omrežnina za komunalne storitve je del cene za izvajanje javne službe in odraža strošek uporabe infrastrukture, ki se v obliki najemnine poravna lastniku infrastrukture tj. občini in predstavlja namenska sredstva za obnavljanje obstoječe infrastrukture in vlaganja v gradnjo nove infrastrukture. Skupna cena posamezne javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in se imenuje omrežnina in cene storitve javne službe. Omrežnina se določi na letni ravni in se obračuna glede na zmogljivost priključka, določenega s premerom vodomera.
Odločanje o ceni je v pristojnosti občin, kot tudi postopek potrjevanja cene, saj Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, v nadaljevanju: uredba MEDO) v prvem odstavku 5. člena odločitev prepušča občinam. Glede na zastavljeno vprašanje zato lahko podamo pojasnilo, da je kontrola in upravičenost znižanja oz. povišanja cene v pristojnosti občinskega organa in ne ministrstva oz vlade.