Preusmeritev tovora na vlake

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Republika Slovenija izvaja razne aktivnosti za vsaj delno preusmeritev prometa na železnico z realizacijo različnih projektov na področju modernizacije železniške infrastrukture. Na ta način poskuša vsaj delno razbremeniti cestno infrastrukturo v smislu večje količine prevozov tovora po železnici. Modernizacija železniške infrastrukture se izvaja tudi v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, pridobljenih s strani EU.

Tranzitnega prometa tovornih vozil ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu. Iz teh predpisov izhaja, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Republika Slovenija pa lahko na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z drugimi državami (sistem dovolilnic) omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike teh držav promet ni neposredno liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic. Na ta način se lahko le deloma omejuje tranzitni promet tovornih vozil preko Republike Slovenije.

Navedeno pomeni, da se ne more popolnoma omejiti cestnih prevozov blaga skozi Slovenijo in temu primerno je potrebno ob pomembnih prometnicah zagotoviti tudi ustrezne logistične kapacitete.

V strateške dokumente so vključene tudi investicije za dostop do multimodalnih tovornih terminalov, torej povezave zadnje milje do terminalov in vozlišč omrežja (Rail access routes and last-mile rail connections to multimodal freight terminals and nodes of the network), vendar glede na prioritete. Neposredne investicije v železniški tovorni promet, v okviru investicij javne železniške infrastrukture pa ni mogoče financirati, saj zadeva to neposredno prevoznike oziroma druge deležnike.

V Sloveniji so železniški terminali, ki omogočajo prevoz oziroma naklad/razklad kontejnerjev v Kopru, Ljubljani Moste, Celju, Mariboru Tezno in prevoz oziroma naklad/razklad kamionov v Ljubljani Moste in Mariboru Tezno. Na večjih železniških postajah obstajajo industrijski tiri neposredno do gospodarskih subjektov. Glede na prioriteto oziroma interese novih gospodarskih subjektov pa se lahko zagotovijo novi železniški tiri, kot so se na primer pred časom do tovarne Magna v Hočah, kar pa je, kot že navedeno, železniška infrastruktura na območju gospodarskih subjektov in je stvar prevoznikov oziroma drugih deležnikov.