25. 3. 2011
Odziv Ministrstva za šolstvo in šport
Izobraževalni programi za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov. Poklicni standard je dokument, ki določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti, sprejme pa ga minister, pristojen za delo, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Tako pripravljene izobraževalne programe za poklicno in strokovno izobraževanje na srednje šole razmešča minister, pristojen za šolstvo. Pri razmeščanju programov mora upoštevati število in starost otrok na določenem območju, specifične poselitve in razvojne posebnosti območja. Javna mreža srednjih šol mora omogočati izobraževanje vsem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica. Iz napisanega sledi, da minister, pristojen za šolstvo pri razmeščanju izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe že upošteva razvojne posebnosti območja. Podatke o tem pridobi od regionalnih razvojnih agencij, zavodov za zaposlovanje, obrtne in gospodarske zbornice.
Odziv Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je skladno z 51.f členom Zakona o visokem šolstvu med drugim odgovorna tudi za izvajanje akreditacije visokošolskih zavodov in študijskih programov. Univerze in drugi visokošolski zavodi so avtonomni pri svojem delovanju, kar jim zagotavlja svobodo pri izdelavi, sprejemu in izvajanju študijskih programov. Študijske programe, ki jih želijo izvajati morajo akreditirati na Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, v skladu z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju: Merila). Merila v 16. členu jasno določajo, da mora biti načrtovanje in izvajanje novega študijskega programa utemeljeno s potrebami gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja ožjega in širšega okolja. Potrebe po študijskih programih prve in druge stopnje se presoja tudi glede zaposljivosti diplomantov.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda pomena usklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela, zato na tem področju že izvaja vrsto aktivnosti. Pomembno vlogo pri zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela imata Zakon o urejanju trga dela in Zakon o štipendiranju. Zakon o urejanju trga dela med drugim določa ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo tudi na zmanjševanje neskladja na trgu dela, in daje velik poudarek novi storitvi na trgu dela, to je vseživljenjski karierni orientaciji. V tem okviru se namreč izvajajo aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjske poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabijo. Med aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije sodijo informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere. Vse te aktivnosti pa lahko pripomorejo k zmanjševanju neskladja na trgu dela. Na navedenem področju se je letos začel izvajati tudi projekt Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad. Namen projekta je zagotovitev celostnega in integriranega pristopa k ureditvi vseživljenjske karierne orientacije na nacionalnem nivoju. V okviru projekta bo delovala tudi medresorska strokovna skupina, katere naloga je koordinacija politik, izdelava analiz, evalvacij, oblikovanje strokovnih predlogov, izhodišč ter sistemskih rešitev za enotno izvajanje vseživljenjske karierne orientacije. Zakon o štipendiranju, ki je trenutno v veljavi, določa, da lahko štipendisti prejmejo dodatek na vrsto in področja izobraževanja, ki jih s podzakonskim aktom glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo. S pomočjo tega dodatka spodbujamo študij na deficitarnih področjih. Pomembno vlogo pri zmanjševanju deficitarnosti imajo tudi kadrovske štipendije, saj področja določijo delodajalci na podlagi svojih potreb, delno pa sredstva za štipendijo poleg delodajalca zagotavljata tudi država in Evropski socialni sklad. Predlog novega Zakona o štipendiranju, ki ga je vlada sprejela 10. 3. 2011 in ga že poslala v obravnavo Državnemu zboru RS, pa na tem področju prinaša nekatere spremembe. Dodatek na vrsto in področja izobraževanja ukinjamo, ob tem pa uvajamo štipendije za deficitarne poklice, namenjene dijakom oziroma študentom, ki se izobražujejo na programih, ki so opredeljeni kot deficitarni, in že prejemajo sofinancirano kadrovsko štipendijo oziroma izkažejo, da ne najdejo delodajalca, ki bi jim lahko podelil sofinancirano kadrovsko štipendijo. Štipendija za deficitarnost bo predvidoma znašala 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente. Štipendije za deficitarne police bodo dobrodošla dopolnitev kadrovskim štipendijam, ker bodo še bolj usmerjene k potrebam trga dela in spodbujanju študija na deficitarnih področjih. Namen teh štipendij je vzpostavitev še tesnejšega stika oziroma odziva na potrebe trga dela, zato se ne bodo podeljevale vsako leto, temveč, ko se bo potreba dejansko izkazala v praksi, torej na trgu dela.