3. 5. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po proučitvi posredovanega predloga ugotavljamo, da predlagatelj na vlado naslavlja predlog z enakim ciljem, kot ga je sam predhodno že podal. Predlog za ukinitev instituta osebnega stečaja je bil na portalu že obravnavan v začetku leta 2018, Ministrstvo za pravosodje pa se je do predloga že obširno opredelilo, s prikazom normativne ureditve osebnega stečaja in zakonskih kavtel proti zlorabam odpusta obveznosti (https://predlagam.vladi.si/predlog/8858). Kot je bilo v prejšnjem odgovoru sklepno predstavljeno, predstavlja institut osebnega stečaja z možnostjo odpusta dolgov prezadolženim osebam pomemben pravno-civilizacijski dosežek in je tudi izraz Slovenije kot pravne in socialne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ministrstvo za pravosodje je v svojem predhodnem odgovoru izrazilo zavedanje, da je treba izvajanje te ureditve spremljati in se v primeru spremenjenih družbenih razmer (zlorab tega instituta) temu ustrezno odzvati ter po potrebi tudi prilagoditi zakonodajni okvir. Institut osebnega stečaja z možnostjo odpusta dolgov ni t. im. unikum slovenske pravne ureditve, temveč nasprotno, tovrstno ureditev (z določenimi odstopanji) poznajo tudi druge države članice Evropske unije.
V času od predhodnega odgovora Ministrstva za pravosodje je bil na ravni Evropske unije sprejet pomemben normativni akt; v letu 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti,[1] ki je vzpostavila minimalne vsebinske standarde za postopke preventivnega prestrukturiranja in postopke za odpust dolgov za podjetnike. Komisija EU je namreč pri pregledu pravnih ureditev držav članic ugotovila, da se nacionalna pravila, ki podjetnikom dajejo drugo priložnost, zlasti z odobritvijo odpusta dolgov, nastalih pri njihovem poslovanju, med državami članicami pomembno razlikujejo po trajanju preizkusne dobe za odpust dolgov in pogojih za odobritev takšnega odpusta.
V skladu s členom 21(1) Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti morajo države članice v svoji zakonodaji zagotoviti, da obdobje, po katerem je mogoče insolventnim podjetnikom popolno odpustiti njihove dolgove, ni daljše od treh let. Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti v členu 20(1) sicer zahteva uporabo pravil o postopkih za odpust dolgov z vidika »second chance« (nove priložnosti) le za podjetnike. Vendar pa v členu 1(4) določa, da lahko države članice uporabo tovrstnih postopkov za odpust dolgov insolventnih podjetnikov razširijo tudi na insolventne fizične osebe, ki niso podjetniki. V skladu z uvodno izjavo 21 Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti je za države članice priporočljivo, da čim prej začnejo uporabljati določbe direktive o odpustu dolgov tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov. Prezadolženost potrošnikov je namreč z gospodarskega in socialnega vidika zelo zaskrbljujoča ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolgov. Poleg tega pogosto ni mogoče jasno razlikovati med dolgovi podjetnikov, nastalimi pri njihovi trgovski, poslovni, obrtni ali poklicni dejavnosti, in dolgovi, nastalimi zunaj teh dejavnosti. Podjetniki ne bi mogli izkoristiti druge priložnosti, če bi morali biti obravnavani v ločenih postopkih z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi jim bili odpuščeni njihovi poslovni dolgovi in drugi dolgovi, ki so nastali zunaj njihovega poslovanja.
Ministrstvo za pravosodje bo zahteve navedene direktive v pravni red Republike Slovenije preneslo z zakonodajnimi spremembami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Priprava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v sklepni fazi priprave na ministrstvu, v nadaljevanju pa bo potekala tako njegova obravnava na Vladi RS, kot tudi razprava tekom zakonodajnega postopka v Državnem zboru RS. Predlog zakona po eni strani sledi zahtevam direktive, a po drugi strani upošteva tudi specifike slovenske ureditve in izkušnje iz prakse; navedeno je obširno predstavljeno v uvodni obrazložitvi predloga zakona in v obrazložitvah posameznih členov.
Zahvaljujemo se za predlog, vendar - glede na vse navedeno - menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavno.
[1] Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32019L1023