denarna socialna pomoč- družbenokoristno delo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlogom Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) odgovarja, da je leta 2019 pri pripravi novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre-H), ki ureja pravico do denarne socialne pomoči, ponovno preučilo možnosti uvedbe družbeno koristnega dela za upravičence do denarne socialne pomoči in ugotovilo, kot sledi v nadaljevanju.

Ugotovilo je, da je vzpostavitev sistema napotovanja oseb v t.i. družbeno koristno delo kompleksen in dolgotrajen postopek, saj je treba:

• vzpostaviti sistem socialnega profiliranja (ovrednotenja zaposlitvenih in socialnih kompetenc posameznika s strani strokovnega delavca centra za socialno delo),
• zagotoviti dodaten kader na centrih za socialno delo,
• vzpostaviti mrežo izvajalcev družbeno koristnega dela oziroma da je ta mreža že polno zasedena zaradi izvajanja probacije,
• določiti vsebinski okvir in čas trajanja družbeno koristnega dela na način, da je omogočena kombinacija z aktivnim iskanjem zaposlitve,
• vzpostaviti ustrezen nadzor,
• zagotoviti finančna sredstva za kritje prevoznih stroškov, malice, zavarovanja za nesrečo pri delu, usposabljanja za varnost pri delu, zdravniškega pregleda posameznika.

Ugotovilo je še, da je bolj kot družbeno koristno delo primerno, če se brezposelne upravičence do denarne socialne pomoči čimprej aktivira ter vključi na trg dela z namenom, da lahko sami skrbijo za svoje preživetje in za prihodke na starost. Če brezposelni upravičenec do denarne socialne pomoči sprejme zaposlitev, se vključi v vsa socialna zavarovanja in mu je tako omogočeno uveljavljanje pravic iz naslova socialnih zavarovanj v primeru nastopa socialnega primera (bolezen, poškodba, brezposelnost, materinstvo, invalidnost, starost).

Denarna socialna pomoč je v skladu z zakonodajo, kot začasen ukrep namenjena preživetju in zagotavlja sredstva za premostitev, ko se posameznik oziroma družina znajde v situaciji socialne ogroženosti in nanjo ne more vplivati. Temeljno načelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Oseba, ki je zmožna za delo, se mora torej čimprej zaposliti, da bo sama skrbela za sebe oziroma svoje družinske člane.

S ciljem zagotoviti čimprejšnjo vključitev brezposelnih oseb na trg dela, torej tudi upravičencev do denarne socialne pomoči, je ministrstvo pripravilo paket petih sprememb zakonov (Zakona o urejanju trga dela, Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).