21. 1. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Označbe živil naj bi potrošniku omogočale čim hitrejšo in čim lažjo izbiro živil, lahko pa mu tudi pomagajo razlikovati tovrstna živila in s tem vplivajo na njegovo izbiro in posledično na preskrbljenost s hranili.
Od decembra 2016 je na predpakiranih živilih v EU obvezno navesti podatek o hranilni vrednosti živila. Ta podatek vsebuje informacije o količini sedmih bistvenih hranilnih elementov (maščobe, nasičene maščobe, ogljikovi hidrati, sladkor, beljakovine, sol in energija) na 100 g oziroma 100 ml izdelka. Podatek je obvezen za večino predpakiranih živilskih izdelkov.
Poleg omenjenega obveznega označevanja pa Uredba ES 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom pod določenimi pogoji dopušča prostovoljno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani izdelka (Front of Pack Nutrition Labelling – FOPNL). FOPNL je bil opredeljen kot orodje, ki naj bi potrošnikom pomagalo pri bolj informirani in bolj zdravi izbiri živil. S tem bi FOPNL lahko pomembno prispevalo k zmanjšanju pojava bolezni povezanih s prehrano.
Na EU trgu je trenutno prisotno veliko različnih prostovoljnih shem označevanja. Nekatere države članice so se odločile za sprejetje nacionalnih pravil prostovoljnega FOPNL (sistem „Zdrava izbira“, logotip „Srce“ -Finska, „ključavnica“ - Švedska, „ Nutrinform“, sistem Nutri-Score“ – Francija in sistem „semafor“ – Velika Britanija, baterijski način označbe hranilnih vrednosti - Italija).
Odgovori na vprašalnik, povezani s možnimi načini označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani označb, ki ga je pripravila Nemčija kot predsedujoča Svetu EU konec leta 2020, kažejo, da so mnenja držav članic do barvnih oznak različna. 13 držav meni, da so barvne oznake učinkovita pomoč potrošnikom (med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, Španija in Nizozemska), 8 držav med katerimi so Italija, Grčija, Češka, Ciper, Madžarska, Romunija in Latvija pa navajajo, da se barvne oznake niso izkazale kot učinkovita pomoč potrošnikom. Te države z Italijo tudi nasprotujejo NUTRISCORE modelu. NutriScore označuje učinke živila v količini 100g, kar je lahko zavajajoče, saj se nekatera živila zauživajo v manjših ali večjih količinah od 100g oziroma 100ml. Posledično takšni sistemi lahko privedejo do nesmiselnih primerov npr. da predstavljajo da sta »CocaCola Zero« in »Pommes Frites« zdravju primerni živili, parmezan, oljčno olje in pršut pa so nezdrava živila. Prav tako niso primerne sheme, ki upoštevajo samo nekatere hranilne elemente, saj lahko predstavijo potrošniku, da je živilo bolj zdravo, kot je v resnici. Takšne informacije lahko imajo ob nezadostnem osveščanju/izobraževanju potrošnikov negativne vplive na njihovo zdravje, hkrati pa so škodljive diskriminatorne do določenih drugih kategorij živil, tudi nekaterih tradicionalnih živil.
V Sloveniji je prostovoljno v uporabi shema varovanega živila, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je prepoznaven in razumljen pri slovenskih potrošnikih. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Dober tek Slovenija), ki sodi v pristojnost Ministrstva za zdravje predvideva možnost vzpostavitve prostovoljnega označevanja živil s posebnim simbolom, ki bi potrošnikom olajšala izbor živil z najugodnejšo hranilno sestavo, skladno z uveljavljenimi prehranskimi priporočili. Predlog je, da bi že uveljavljen simbol varovalnega živila (ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije) prešel na nacionalno raven.
Hkrati pa Slovenija podpira namero Komisije, da jasnejše označevanje hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže uvršča med pomembne elemente strategije Od kmetije do vilic (Farm to Fork), kar bi urejal enoten, harmoniziran predpis na nivoju EU glede označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže. Priprava predpisa je v programu dela Komisije za leto 2023.