21. 1. 2022
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da področje prijavne in odjavne obveznosti v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, prijavo in odjavo gosta ter evidenco gostov ureja Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16 in 36/21; v nadaljevanju: ZPPreb-1).
Temeljni namen ZPPreb-1 je, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebivajo. Podatki naslovu posameznika se v uradni evidenci Register stalnega prebivalstva (v nadaljevanju besedila: register) vodijo in obdelujejo z namenom ažurnega spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog.
Prijavna oziroma odjavna obveznost prebivališča je primarno na posamezniku, hkrati pa institut postopka ugotavljanja prebivališča, ki ga po uradni dolžnosti vodi upravna enota, kot pristojni organ, zagotavlja korekcijo stanja, če posameznik prijavno obveznost opusti, oziroma, če njegova prijava ne odraža dejanskega stanja. Prijava prebivališča predstavlja interes posameznika, saj je predpogoj za uresničevanje številnih posameznikovih pravic, po drugi strani pa je točna in ažurna evidenca gibanja prebivalstva tudi javni interes, predvsem takrat, kadar se odloča o upravičenosti do pravice, ki je pogojena s prebivališčem.
Upravni organ po uradni dolžnosti v konkretnem ugotovitvenem postopku na podlagi dokazne ocene in v skladu z določbami ZPPreb-1 izda upravni akt, v samem postopku pa upravni organ ugotavlja zgolj, ali posameznik na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča dejansko prebiva oziroma na katerem naslovu dejansko stalno ali začasno prebiva.
Če uradna oseba v postopku ugotovi, da posameznik prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega prijavljenega prebivališča, posamezniku na podlagi 21. člena ZPPreb-1 v register prijavi prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko prebiva oziroma mu po uradni dolžnosti odjavi prebivališče in v register vpiše naslov v tujini (lahko tudi zgolj državo, če naslova v tujini ne more ugotoviti), če v postopku ugotovi, da se je posameznik odselil z območja Republike Slovenije. Če uradna oseba v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik prebiva in mu po določbah 19. člena ZPPreb-1 tudi ne more prijaviti zakonskega prebivališča, posamezniku prijava prebivališča na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku, preneha.
Drugi odstavek 36. člena ZPPreb-1 določa, da upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine ravno z namenom, da lahko predlaga uvedbo ugotovitvenega postopka, če je pri njem še vedno prijavljen nekdo, ki tam ne prebiva več.
Če bi zakon omogočal odjavo posameznika s strani najemodajalca, bi morala upravna enota prav tako preveriti, ali navedbe najemodajalca držijo, saj bi se sicer lahko v praksi zgodilo, da bi prišlo do odjave zaradi spora ali drugih okoliščin, ki pa ne bi odražale resničnega stanja, torej do odjav tudi v primerih, ko bi posameznik na naslovu še vedno prebival. Za posameznika bi to pomenilo, da bi ostal brez naslova prebivališča, kar lahko pomeni njegovo socialno ranljivost, po drugi strani pa se srečujemo s primeri posameznikov, ki bi namerno želeli ostati brez naslova (posamezniki, ki so v izvršilnih ali sodnih postopkih), kar je v nasprotju z javnim interesom. Kadar posameznik svoje prijavno odjavne obveznosti ne bi izvedel sam (za kar je sicer predpisana globa v višini od 200 do 600 eurov), bi opustitev ugotovitvenega postopka negativno vplivala na ažurnost uradne evidence – Registra stalnega prebivalstva. Posamezniku bi bilo na ta način onemogočeno, da bi mu upravni organ prijavil stalno oziroma začasno prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebiva oziroma bi mu prijavil zakonsko prebivališče, v kolikor bi izpolnjeval predpisane pogoje za prijavo zakonskega prebivališča.
Upravni organ tako s postopkom ugotavljanja prebivališča varuje javni interes, ki se kaže v skladnosti registra z dejanskim stanjem, posledično pa preprečuje tudi morebitne zlorabe zakonskih določb zaradi pridobivanja pravic, ki so vezana na prijavljeno prebivališče. V zvezi z navedenim poudarjamo, da zakonodaja na različnih področjih posamezniku priznava pravice oziroma mu nalaga obveznosti iz naslova prebivališča, zato bi tovrstna enostranska odjava naslova stalnega oziroma začasnega prebivališča pomenila nesorazmeren poseg v pravice in upravičenja posameznika (npr. pravica do denarne socialne pomoči, pravica do prejemanja državne štipendije, pravica do subvencioniranja študentske prehrane, pravica do znižanja plačila vrtca, pravica do prejemanja otroškega dodatka, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, pravica do subvencije najemnine, pravica do otroškega dodatka, pravica do starševskega dodatka, pravica do pomoči ob rojstvu otroka, pravica do dodatka za veliko družino, pravica do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok, pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin idr.).
Glede navedb predlagatelja, da so postopki ugotavljanja prebivališča za lastnike oziroma najemodajalce zelo dolgotrajni in mučni pojasnjujemo, da ZPPreb-1 v 18. členu vsebuje kar nekaj rešitev, ki omogočajo njihovo hitrejšo in bolj učinkovito vodenje in posledično hitrejše odločitve upravnih organov, saj npr. Pošti Slovenije nalaga dolžnost posredovanja podatkov o preusmeritvah poštnih pošiljk posameznika, za katerega je uveden postopek ugotavljanja prebivališča, hkrati pa omogoča tudi, da se pri dokazovanju in preverjanju istovetnosti stranke postopka iz uradnih evidenc uporablja njena fotografija.
V kolikor postopka ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča, kot posebnega ugotovitvenega postopka ZPPreb-1 ne bi predvidel, bi bile posameznikom, s tem lahko kršene tudi pravice (npr. varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, načelo zaslišanja strank) kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE).
Glede na navedeno predlog ocenjujemo kot nesprejemljiv.