25. 3. 2011
Odziv Ministrstva za šolstvo in šport
Ministrstvo za šolstvo in šport posveča veliko pozornosti poklicnemu usmerjanju in svetovanju bodočim dijakom in študentom. Poudariti pa je potrebno, da imajo na tem področju zelo pomembno vlogo svetovalne službe na šolah, saj je ena izmed njihovih nalog tudi poklicno usmerjanje in svetovanje. To, kar je v predlogu omenjeno, se na nek način že izvaja. Na spletnih straneh ministrstva imamo objavljeno povezavo do Poklicnega kažipota, ki je namenjen iskanju izobrazbe za pridobitev poklica ter znanj za poklic in razvoj kariere. V pomoč je osnovnošolcem, srednješolcem, staršem, odraslim in strokovnim delavcem. Poklicni kažipot je sestavljen iz tiskane mape in informativnih vsebin na spletnem mestu www.mojaizbira.si. Spletno mesto www.mojaizbira.si obsega najpomembnejše informacije o poklicih in izobraževanju. Mojaizbira.si omogoča preprost in učinkovit dostop do zbranih informacij, ki bi jih sicer morali iskati po številnih spletnih straneh. Baza podatkov združuje informacije s strani Ministrstva za šolstvo in šport, Andragoškega centra Slovenije, Obrtne zbornice, Zavoda za zaposlovanje, GR Inženiringa in mnogih drugih ustanov. Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način. V veliko pomoč bodo pri odločanju o nadaljnji poklicni, izobraževalni poti, seznanjanju z novostmi in tudi pri opravljanju vloge dobrega svetovalca. Spletno mesto s takim pristopom presega okvire delovanja posameznih institucij, ki so posredno ali neposredno povezane s poklicno orientacijo in vseživljenjskim svetovanjem. Pri oblikovanju tega spletnega mesta so se namreč prvič na državni ravni združili vsi javni zavodi, ki so državna avtoriteta na področju izobraževanja, zaposlovanja in svetovanja. Na spletnih straneh ministrstva pa so prav tako objavljeni srednješolski programi, kjer je med drugim mogoč tudi vpogled v predmetnike posameznih programov. Programi so dostopni na naslovu: www.mss.gov.si/si/solstvo/srednjesolsko_izobrazevanje/programi_v_ss/. Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje in Zavodom RS za zaposlovanje letno organizira delovna srečanja svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol na temo novosti na področju srednješolskega izobraževanja, vpisa učencev v srednje šole, poklicnega usmerjanja in trga dela. Na teh srečanjih seznanjamo osnovne šole s Poklicnim kažipotom, srednje šole pa opozarjamo, da posredujejo podatke. Poleg tega se na drugih srečanjih svetovalne službe na srednjih šolah seznanjajo z vsemi novostmi na področju visokošolskega izobraževanja. Zavedamo se, da je to le ena izmed možnosti, preko katere dobijo bodoči dijaki in študentje koristne informacije. Poleg svetovalnih služb na šolah, pa imajo pomembno vlogo tudi izkušnje starejših vrstnikov, družina…
Odziv Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se strinja, da je usmerjanje in informiranje mladih glede nadaljnjega izobraževanja zelo pomembno. Menimo tudi, da je na svetovnem spletu, preko raznih organizacij in dogodkov ter izobraževalnih institucij zainteresirani javnosti posredovanih ogromno podatkov, na podlagi katerih se posameznik lahko odloči glede svoje izobrazbe. Poleg vsakoletnih informativnih dni, dogodkov kot so Informativa in Študentska arena, so informacije o posameznih študijskih programih predstavljene na spletnih straneh visokošolskih zavodov, ki jih izvajajo. Zavod za zaposlovanje preko Centra za informiranje in poklicno svetovanje nudi individualno pomoč pri odločanju o prihodnjem izobraževanju, prav tako je tovrstna pomoč zagotovljena na osnovnih in srednjih šolah. Na visokošolskih zavodih delujejo karierni centri, ki študentom nudijo celostno podporo pri kariernem in študijskem odločanju. V zadnjem času je opaziti, da podatke o nadaljnjem šolanju iščejo starši namesto svojih otrok oz. da bodoči študenti ne znajo poiskati želenih informacij, kar pa ne pomeni, da se teh informacij ne da dobiti.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se že kar nekaj let načrtno ukvarjamo s promocijo poklicev – ne le tistih, za katere se na trgu dela pokaže primanjkljaj, temveč vseh, saj je poklicno usmerjanje dejavnost Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje še iz časa nekdanje Jugoslavije. Že ob ustanovitvi samostojne Slovenije je bil tako vzpostavljen CIPS – Center za informiranje in poklicno usmerjanje, ki je v 20-ih letih postal eden ključnih elementov za pomoč pri načrtovanju poklicne kariere in je na voljo prav vsakemu državljanu. Kasneje je bil vzpostavljen še NCIPS – Nacionalni center za informiranje in poklicno usmerjanje, ki nudi informacije in pomoč pri svetovanju vsem strokovnjakom, ki se pri svojem delu znajdejo v vlogi poklicnega svetovanja. Spletna stran NCIPSa: www.ess.gov.si ponuja veliko uporabnih povezav, s katerimi je odločitev za pravilno izbiro študijskega programa lažja:
- CIPS
- EURES
- @ svetovanje
- Info točka za tujce
- Štipendije
- Obrazci
- Odgovori na pogosta vprašanja
Ena izmed dejavnosti CIPSa je bila pomoč osnovnošolcem v zaključnih razredih osnovne šole pri poklicnem usmerjanju ter ustrezni izbiri nadaljnjega izobraževanja. Danes je nabor dejavnosti veliko obsežnejši, pristopi pa računalniško podprti, saj omogočajo povezave poklicev in ustreznih izobraževalnih ustanov na posamezni ravni izobraževanja. Način uporabe je enostaven in uporabniku prijazen, dostopen na svetovnem spletu tako, da lahko posameznik, ki je v dvomih pri načrtovanju svoje nadaljnje poklicne poti, kjerkoli je le možen dostop do omrežja, zbira informacije; dostop ima tudi do posebnega vprašalnika, s pomočjo katerega lahko preveri svoje poklicne interese tako doma kot v tujini. Ob predhodnem dogovoru se lahko tudi neposredno obrne na usposobljenega kariernega svetovalca. Obstajajo pa še drugi spletni naslovi, na katerih lahko zbirate uporabne informacije pri načrtovanju poklicne poti: www.mojaizbira.si www.virtualno-središče.si.
Naučite se kompleksnih veščin razmišljanja in definirajate svoje vrednote. Vse drugo je brezupno tavanje v megli.
Take brošure imajo na CIPS-ih (Center za informiranje in poklicno svetovanje), ki delujejo v okviru Zavoda za zaposlovanje. www.ess.gov.si/ncips/cips
Na šoli se lahko obrneš na svetovalno službo, kjer imajo običajno tak material, oz. ti povejo, kje ga lahko dobiš.
V tej fazi se na žalost predloga ne d več popraviti, tako da lipi ne morem pomagati. Še vedno je v predlogu vsebovana elektronska verzija vseh brošur, tako da sti dijak lahko pogleda ostale brošure na spletu. Pomembno je da bodoči dijaki in bodoči študentje vedo da gradivo obstaja in kje ga lahko dobijo.
Pri vsej računalniški tehnologiji res manjka še malo tiskanih brošur,kaj točno v kakšni panogi sploh delajo.Ni niti enega študentskega dela,da bi skoz prakso spoznal panogo,s pogovori z zaposlenimi slišal kaj počnejo?Če si vsaj malo komunikativen,kot študent radoveden a nevsiljiv,bi zdaj že vedel vsaj smer,katera te pritegne,v kateri bi rad sodeloval pri razvoju,napredku.Teorija ni vse.
Povsem se strinjam s predlogom. Predlagam le še, da se tematika, ki bi bila dostopna na posameznih šolah in se npr. na ekonomskih srednjih šolah ne omejijo le na ekonomijo in upravo, kot pravi predlagatelj. Zakaj? Ker je tudi med ekonomskimi tehniki (to je samo primer) kar nekaj interesa za študij tehnike (npr. računalništvo), naravoslovja in umetnosti. Zakaj bi torej izbor na posameznih šolah omejili, če pa lahko oseba npr. naredi maturitetni tečaj in se nato s tako opravljeno maturo vpiše na fakulteto, za katero zgolj poklicna matura ne zadošča? Ne vidim smisla v teh omejitvah. Poleg tega predlagam, da se ponovno uvede enotna matura za vse štiriletne srednješolske programe, kot je to že bilo pred 10 leti in več in je bil dijak, ki je zaključil srednjo ekonomsko šolo, glede vpisa na fakulteto enakovreden dijaku, ki je zaključil gimnazijo, in to brez dodatnih pogojev, kot je npr. maturitetni tečaj. To je dobro zato, ker tisti, ki so končali srednjo strokovno šolo (štiriletno) imajo nekaj poklicnih znanj, vedo, kaj želijo študirati, itd, medtem ko gimnazijski maturanti imajo pa le splošno znanje in se lahko zgodi, da šele po nekaj letih študija vidijo, da to ni zanje. Poznam kar nekaj takih oseb, ki so nato menjale študij in zapravile leto ali dve. Razen tega bo tako tudi manjši naval na gimnazije.
Kar precej se iščejo ljudje za razne vodilne položaje. Na Mojedelo sem že večkrat zasledil, da iščejo dobesedno direktorje. Ponavadi zahteve vključujejo od 5 let delovnih izkušenj gor, pa kak MBA ipd.
PODPIRAM, PA NAJ NAREDIJO BROSURE TUDI ZA SREDNJO SOLO, TAKO, DODAJ SE TO V PREDLOG, TOREJ ZA SOLE NASPLOH, SAJ TUDI JAZ NISEM TOCNO VEDEL NA KAKSNO SOLO ITI IN SE ZMERAJ NE VEM, SAJ SE MI NE SANJA, KAKSNO SOLO JE POTREBNO IMETI ZA DOLOCENO DELO. DOLOCENIH DEL PONAVADI NITI NI NA RAZPISIH.
RECIMO NA ZAVODU ZELO REDKO VIDIM KDAJ KAKSNE RAZPISE, DA ISCEJO DIREKTORJE, ITD... MISLIM KAKSNO SOLO PA RABIS IMETI ZA BITI TAJKUN, OZIROMA DIREKTOR? SAJ NE MORA BITI ENA SOLA, DA SI POTEM LAHKO DIREKTOR ALI PREDSEDNIK DRZAVE, KER PAC TO NI TO.