Za pridobitev izredne socialne pomoči naj se upošteva dejansko stanje in določi cenzus, ne da o tem presojajo zaposleni na CSD. Primer: Če zaposleni na CSD oceni, da 4 članska družina s 500€ mesečnega prihodka "zmore" preživeti, se vloga gladko zavrne. Medtem, ko je nekomu odobrena, čeprav je sam in ima 1000€ mesečnega prihodka.
Potreben bi bil cenzus, kot za DSP.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Izredna socialna pomoč (v nadaljnjem besedilu: IDP) je v skladu s 33. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) zadnja pomoč, ki se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Odločitev o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči je prepuščena centru za socialno delo, ki odloča po prostem preudarku. To pomeni, da center za socialno delo v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavlja, ali je samska oseba ali družina v trenutni materialni ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, in če ugotovi, da je, se odloča ali ji bo dodelil denarno socialno pomoč in koliko (glede na potrebe), ali ne. Pri tem je treba poudariti tudi, da mora vlagatelj sam dokazati obstoj izrednih stroškov (če dokazil za svoje navedbe ne predloži, ga je treba v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZUP) pozvati k predložitvi le-teh) in razloge, zaradi katerih potrebuje izredno denarno socialno pomoč ter jih tudi natančno obrazložiti.
V skladu z ZUP odločanje po prostem preudarku ne pomeni odločanja »prosto po prešerno«, ampak pomeni, da mora biti odločba o (ne)upravičenosti do IDP izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Center za socialno delo mora v obrazložitvi odločbe vselej navesti razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka (glej peti odstavek 214. člena ZUP). Namen in obseg pooblastila določa ZSVarPre. Meje pooblastila so dejansko vsebinski pogoji, ki so navedeni zgoraj, namen pooblastila pa je zagotavljanje dodatnih sredstev za preživetje samskim osebam ali družinam, ki so v stiski.
IDP je posebna oblika denarne socialne pomoči, pri ugotavljanju upravičenosti do katere je prosta presoja centra za socialno delo nujna, saj se presoja, ali posameznik oziroma družina izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.
Glede na navedeno ministrstvo predloga za odpravo proste presoje pri odločanju o upravičenosti do IDP ne podpira.