21. 1. 2022
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
V Republiki Sloveniji je zagotavljanje obveznega in kakovostnega izobraževanja ustavna kategorija, otroci skladno z Ustavo Republike Slovenije uživajo posebno varstvo in skrb, raziskave in razvoj pa ustvarjajo predpogoje za povezovanje in sodelovanje v mednarodnem okolju. Sistem vzgoje in izobraževanja predstavlja prostor javnega dobrega in priložnosti za otroke in mlade z različnimi izhodišči in potrebami ter spodbuja enake možnosti z zagotavljanjem kakovostnega osnovnega znanja in kompetenc ter strokovne podpore.
Enake izobraževalne možnosti ob zagotavljanju kakovostne splošne izobrazbe v vseh izobraževalnih obdobjih predstavljajo enega temeljnih mehanizmov javne šole, s katerimi Republika Slovenija zagotavlja pravičnost pri doseganju družbenih položajev. Na temeljnem načelu enakih možnosti za šolsko uspešnost se upošteva razlike med otroki in njihova pravica do izbire in drugačnosti. Načela široke dostopnosti, zagotavljanja vključenosti, kakovosti in pravičnosti so vgrajena v vse povezane zakonske akte.
Slovenske šole zasledujejo cilje po zmanjševanju ekonomskih, socialnih in kulturnih razlik v izhodiščnih točkah, spodbujanju nadarjenosti skozi individualizacijo, diferenciacijo in personalizacijo ter zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja, kjer je prepovedana neenaka obravnava, ki temelji na spolu, socialnem in kulturnem poreklu.
V Republiki Sloveniji je delež deklic in dečkov v osnovnih in srednjih šolah skoraj izenačen. V šolskem letu 2019/2020 je bil delež deklic med osnovnošolsko populacijo 48,6 odstotkov. Dekleta prevladujejo na področju splošnega srednješolskega izobraževanja (61,6 odstotkov), manj jih je vključenih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (46,1 odstotkov dijakinj) ter v srednje poklicno (30,3 odstotkov) in nižje poklicno (27 odstotkov) izobraževanje. V srednješolskem izobraževanju je spolna neuravnoteženost najbolj prisotna na področju IKT (4,8 odstotkov dijakinj) ter tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva (11,24 odstotkov dijakinj), kjer prevladujejo dijaki. Po drugi strani dijakinje prevladujejo na področju izobraževanja učiteljev in učiteljic (89,99 odstotkov) ter zdravstva in sociale (75,9 odstotkov).
Med vključenimi v terciarno izobraževanje prevladujejo ženske. V študijskem letu 2019/2020 je bil delež žensk 57,3 odstotkov in je v primerjavi s študijskim letom 2015/2016 ostal skoraj nespremenjen. Kljub temu, da je izobraževanje področje, kjer ženske prevladujejo, in sta v Sloveniji oba spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure in vodstvenih pozicij v znanstvenih in visokošolskih institucijah bistveno zmanjša. Takšen škarjasti diagram velja tako za Slovenijo kot za celotno Evropo.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ob pomoči strokovnega telesa, Komisije za enake možnosti na področju znanosti, posveča posebno pozornost (pre)nizkemu deležu žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu pri odločanju v znanosti.
Problematika neenakosti na področju znanosti je širša in usmerjena k bolj uravnoteženi zastopanosti z različnih vidikov, ne le z vidika spola. Le z vključujočo znanostjo lahko zagotovimo, da se talent in intelektualni potenciali ne bodo izgubljali in se bodo usmerili v pridobivanje in širjenje novega znanja za kakovostnejše življenje vseh. Pomemben premik se je v zadnjih letih zgodil na področju doktorskega izobraževanja, kjer so moški in ženske skoraj enako zastopani. Trendi kažejo, da bo delež žensk tudi na tej stopnji v naslednjih letih presegel delež moških. A ostajajo pomembne razlike v znanstvenih disciplinah.
Ustvarjati je potrebno okolje in pogoje, da se bodo ženske lahko pogosteje prepoznale v naravoslovnih in tehničnih usmeritvah in moški na področje sociale in izobraževanja. Le tako bo lahko družba polno izkoristila talente in intelektualni potencial. Z namenom spodbujanja žensk za vpis v netradicionalne izobraževalne smeri potekajo nekatere dejavnosti in projekti. V okviru projekta Inženirji in inženirke bomo!, pri katerem kot partnerji sodelujejo različne organizacije in podjetja, od leta 2018 poteka izbor Inženirke leta, s katerim se promovira in spodbuja ženske za STEM poklice. Leta 2020 je zaživela tudi aplikacija KAMbi, ki mladim pomaga in jih spodbuja, da o STEM razmišljajo kot svoji izbiri študija in poklica.
Izvajajo se aktivnosti za krepitev kariernih centrov, ki delujejo na visokošolskih zavodih. Ti poleg kariernega svetovanja vključuje ozaveščanje in senzibilizacijo strokovnih delavk in delavcev ter študentk in študentov o pomembnosti enake obravnave vseh, ne glede na spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v obdobju od 2021–2024 za razvojna področja nacionalnega pomena med drugim določilo promocijo študija in povečanje vpisa na področju STE(A)M ter razvoj rešitev za vključevanje netradicionalnih skupin kandidatov in kandidatk v visokošolski študij.
Pomen in vključevanje enakosti spolov v vse raziskave in inovacije je poudarjen v Ljubljanski deklaraciji za enakost spolov v Evropskem raziskovalnem prostoru, ki jo je podprlo 37 držav. Gre za dosežek slovenskega predsedovanja Svetu EU. »Podatki v raziskavi She Figures so pokazali, da je samo 33,4 odstotka žensk zaposlenih na področju raziskav, samo 22 odstotkov jih je na visokih položajih na področju visokega šolstva in 24 odstotkov jih je med visokošolskimi profesorji,« je poudarila ministrica prof. dr. Kustec na konferenci julija 2021 in izpostavila: »Zato smo v sodelovanju s triom, Nemčijo in Portugalsko, pripravili Ljubljansko deklaracijo, s katero želimo okrepiti podporo za sistemske spremembe za zmanjšanje vrzeli neenakosti med spoloma.«.
Slovensko predsedstvo Svetu EU je prav tako uskladilo izjavo ministrov za izobraževanje o pravici afganistanskih žensk in deklet do izobraževanja (Joint statement by education ministers on the rights of Afghan women to education), ki se odziva na kršitve osnovnih človekovih pravic in omejitve pravice do izobraževanja afganistanskih žensk in deklet.
Iz vsega zapisanega sledi, da razvijanje zavesti o enakosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi ter razvijanje enakih možnosti obeh spolov predstavlja enega poglavitnih ciljev vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.