11. 1. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja, pri čemer je treba kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj. Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Časovne prepovedi gnojenja z živinskimi gnojili in dovoljene količine vnosa dušika iz živinskih gnojil določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
- IZJEMA 1: Ne glede na zgoraj navedeno je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin.
- IZJEMA 2: Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah iz obalnega območja, je prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja.
- IZJEMA 3: Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je prepovedano od 1. decembra do 1. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.
Gnojenje s hlevskim gnojem je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
- IZJEMA: Ne glede na prej navedeno je gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah iz obalnega območja, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.
Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha.
- IZJEMA 1: gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
- IZJEMA 2: je gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah iz obalnega območja, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.
Količinske omejitve: Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg čistega N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva.
Splošne omejitve:
- Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh.
- Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha.
- Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.
- Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.
- Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta.
- Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda.
- Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.
- Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim.
- Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja. IZJEMA: Ne glede na prej navedeno je za gnojenje z mineralnimi organskimi gnojili dovoljen tudi ročni raztros.
V zvezi z vašim predlogom glede prepovedi gnojenja z gnojevko in svežim hlevskim gnojem pa moramo opozoriti, da je treba spoštovati pravico do opravljanja kmetijskega opravila gnojenja v skladu členi od 102. do 105. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 s spremembami, ZKMe-1), in je ne moremo omejevati. Pripominjamo, da 104. člen določa, da kmetijsko opravilo ne pomeni nedovoljenih motenj zaradi nedopustnega vznemirjanja, prepovedanih imisij in emisij ter nedovoljenih posegov v prostor, če se izvaja v skladu s predpisi Unije, zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo kmetovanje, varstvo okolja in ohranjanje narave.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevali pravila dobre kmetijske prakse, ki se nanašajo na zmanjševanje izpustov amonijaka v zrak iz kmetijstva, zato je podprlo raziskovalne projekte s področja zmanjševanja izpustov amonijaka pri gnojenju z živinskimi gnojili in s tem, skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, tudi pripravo Svetovalnega kodeksa dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka.
Prepričani smo, da je z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju mogoče doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.
Glede smradu moramo pojasniti, da v Sloveniji nimamo nobenega predpisa, ki bi urejal emisijo neprijetnih vonjav, zato tudi inšpekcija nima pravne podlage, da bi ukrepala v primeru samega smradu, ker smrad kot tak v naših predpisih ni opredeljen. V zvezi z gnojenjem z organskimi gnojili obstaja le dobra kmetijska praksa, glede zmanjševanja emisij v zrak. V skladu s kodeksom dobre kmetijske prakse je emisije smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili mogoče zmanjšati z upoštevanjem ugodnih vremenskih razmer. Na travinju je zadelava gnojevke v tla mogoča le z razdelilniki za vnašanje gnojevke v tla in je najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij, ki pa ni obvezna. Zato se za gnojenje izbere miren, hladen in vlažen dan. Če je mogoče se gnojenje izvede zvečer ali pred oz. ob rahlem dežju.