29. 3. 2011
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
Državni zbor RS je na svoji seji dne 4. marca 2009 sprejel Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/201, v nadaljevanju ZPPOGD), ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo. Zakon določa, da se osnovno plačilo poslovodne osebe v družbi v večinski državni lasti ali lasti samoupravne lokalne skupnosti, določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine v preteklem poslovnem letu. Z zakonom se tako vzpostavlja enotni sistem prejemkov poslovodnih oseb v navedenih gospodarskih družbah, prejemki direktorjev pa so skladni z dosežki in finančnim stanjem v družbi. Zakon ne ureja zgolj osnovnih plačil poslovodnih oseb, saj v 3. členu natančno določa kateri so še drugi prejemki, ki jih lahko poslovodna oseba prejeme, dalje v zakonu pa je opredeljena tudi njihova najvišja možna višina in način izplačila. Spremenljivi prejemek (variabilni del plače) tako lahko znaša do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu, ob tem, da se izplačilo polovice spremenljivega prejemka odloži za dve leti. ZPPOGD določa tudi, kdaj je direktor upravičen do odpravnine ter njeno višino, ki lahko znaša največ šestkratnik osnovnega mesečnega plačila direktorja. V drugi alineji tretjega odstavka 4. člena je posebej določeno, da so vsi dodatki (npr. dodatek za delovno dobo) že vključeni v osnovno plačilo. Na podlagi ZPPOGD je Vlada RS sprejela tudi Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 21/10, v nadaljevanju Uredba), ki določa najvišja razmerja za osnovna plačila poslovodnih oseb v družbah v večinski državni ali lasti samoupravne lokalne skupnosti. Določeno je, da osnovno plačilo direktorja male družbe znaša 3-kratnik povprečne plače v družbi (ali v skupini), izplačane v preteklem poslovnem letu, srednje velike družbe 4- kratnik, velike družbe pa 5-kratnik. V uredbi so določene tudi izjeme, za katere navedeni mnogokratniki ne veljajo, saj se za nekatere gospodarske dejavnosti uporabljajo nižji mnogokratniki, pri komunalnih dejavnostih pa je, ne glede na velikost družbe, mnogokratnik za vse enak in znaša tri (3). Skladno s 7. členom ZPPOGD so organi nadzora v družbah, ki so v večinski državni lasti ali lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, dolžni takoj po sklenitvi, pogodbo o zaposlitvi posredovati na Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za izvajanje nadzora nad zakonom.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom, citiranim pod zvezo, smo v Ministrstvu za javno upravo pripravili odgovor, ki se nanaša na razmerje med najvišjo osnovno plačo in najnižjo osnovno plačo v javnem sektorju, upoštevaje minimalno plačo, ki skladno z Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10) določa najnižje možno izplačilo plače v Republiki Sloveniji. Osnovna plača v javnem sektorju je določena s plačnim razredom, ki je del plačne lestvice in torej ne pomeni celotne plače, ki je sicer sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Fiksno postavljeno razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bi pomenilo povsem drugačen koncept določitve plače, pri čemer bi dodatki, ki se praviloma izplačujejo v odvisnosti od dejansko opravljenih ur dela v pogojih, zaradi katerih zaposleni prejme dodatek, bili prav tako omejeni s fiksno določenim razmerjem med najvišjo in najnižjo plačo. Enako velja za plačilo delovne uspešnosti, ki predstavlja variabilni del plače in je odvisen od delovnih rezultatov zaposlenega, čeprav je višina izplačila tudi tega dela plače s predpisi jasno omejena. Pri tem pa velja opozoriti, da so v najvišje plačne razrede v javnem sektorju uvrščeni funkcionarji (npr. v najvišji 65. plačni razred so uvrščeni predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik ustavnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča), ki pa razen dodatka za delovno dobo ne prejemajo drugih dodatkov oziroma dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Izhajajoč iz navedenega, se v odgovoru omejujemo na razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo, pri čemer je upoštevano spreminjanje minimalne plače, ki pomeni najnižjo dopustno izplačano plačo zaposlenega. Čeprav se plačna lestvica sestoji iz 65. plačnih razredov in je razmerje med 1. in 65. plačnim razredom 1:12,3, je dejanski najnižji plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, ki ga zaseda vsaj en javni uslužbenec, 5. plačni razred, kar pomeni, da gre za razmerje 1:10,5. Vendar pa je upoštevaje aktualno višino minimalne plače (748,10 €), dejansko razmerje manjše, in sicer znaša 1:7,87.
A. OSNOVNE UGOTOVITVE I. Stanje na dan 01.08.2008 (Priloga 2):
- vrednost minimalne plače je 566,53 €;
- 7. razred plačne lestvice je začetni plačni razred, katerega vrednost je večja od vrednosti minimalne plače;
- razmerje med vrednostjo 65. razreda plačne lestvice in vrednostjo minimalne plače je 9,86;
- III. tarifni razred je tisti tarifni razred, ki ustreza pogoju, da je vrednost najnižjega plačnega razreda brez napredovanja (15. člen KPJS) zahtevanega tarifnega razreda večja ali enaka vrednosti minimalne plače.
II. Stanje na dan 01.01.2011(Priloga 2):
- vrednost minimalne plače je 748,10 €;
- 13. razred plačne lestvice je začetni plačni razred, katerega vrednost je večja od vrednosti minimalne plače;
- razmerje med vrednostjo 65. razreda plačne lestvice in vrednostjo minimalne plače je 7,87;
- V. tarifni razred je tisti tarifni razred, ki ustreza pogoju, da je vrednost najnižjega plačnega razreda brez napredovanja (15. člen KPJS) zahtevanega tarifnega razreda večja ali enaka vrednosti minimalne plače.
III. Največji padec vrednosti razmerja med vrednostjo 65. razreda plačne lestvice in vrednostjo minimalne plače se je zgodil 1. marca 2010, ko je razmerje izgubilo 18,6% svoje vrednosti: iz 9,74 je padlo na vrednost 7,93. B. FINANČNI UČINKI V finančnem učinku so prikazani izračuni izravnave razmerja med vrednostjo 65. razreda plačne lestvice in vrednostjo minimalne plače na mesečni in letni ravni. Izračuni so izdelani za naslednja razmerja: 8, 8.5 in 9. Izračun potrebnih dodatnih finančnih sredstev je izdelan glede na podatke iz obdobja december 2010.
Razmerje med 65. plačnim razredom in minimalno plačo
8
8,5
9
MESEČNI NIVO
Potrebna finančna sredstva za znesek izplačanih plač
296.430.332,07 €
314.957.227,83 €
333.484.123,58 €
Potrebna dodatna finančna sredstva za izravnavo razmerja glede na obdobje december 2010
4.655.870,07 €
23.182.765,83 €
41.709.661,58 €
LETNI NIVO
Potrebna finančna sredstva za znesek izplačanih plač
3.557.163.984,88 €
3.779.486.733,94 €
4.001.809.482,99 €
Potrebna dodatna finančna sredstva za izravnavo razmerja glede na obdobje december 2010
55.870.440,88 €
278.193.189,94 €
500.515.938,99 €
OPOMBA: Primerjava podatkov je izdelana na podatkih, ki jih mesečno objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za obdobje december 2010. (Spletni naslov: www.ajpes.si/Statistike/Place_javni_sektor/Porocila/Zadnje_porocilo) V podatkih niso zajeti prispevki delodajalca (tako imenovani BRUTO II). C. PRIMERNOST / NEPRIMERNOST PREDLAGANE REŠITVE Razmerje med najnižjo zagotovljeno plačo (minimalna plača) in najvišjo osnovno plačo v javnem sektorju je že sedaj 1 : 7,87, kar pomeni manjše razmerje kot je predlagano. Upoštevaje finančne učinke morebitnega zvišanja tega razmerja na 1 : 8 in siceršnje makroekonomske ter javnofinančne okoliščine, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pa tudi sicer, kot izhaja iz avtorjevega predloga, naj bi bil njegov namen znižati razmerje med najvišjo in najnižjo osnovno plačo na 1 : 8, kar pa je glede na dvig minimalne plače bilo doseženo že v mesecu marcu 2010.
Priloge so v uradnem odgovoru Ministrstva za javno upravo
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
S prenosom področja plač v javnem sektorju v Ministrstvo za javno upravo in z vzpostavitvijo sistema svobodnega kolektivnega pogajanja ostaja namreč Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve na področju plač pristojno le za Zakon o minimalni plači. Na podlagi navedenega menimo, da predlaganega ukrepa za vse plače v Sloveniji ni mogoče sprejeti. Sistem plač je tako kot v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji urejen s kolektivnimi pogodbami, ki jih svobodno sklepajo delodajalci oziroma njihova združenja in sindikati, kot predstavniki delavcev, organizirani na različnih ravneh. Vlada nima pristojnosti posegati v način določanja plač med delodajalci in sindikati, kot tretji partner v socialnem dialogu pa lahko glede politike plač predlaga določene usmeritve, ki bi jih po njenem mnenju partnerji lahko upoštevali pri sklepanju kolektivnih pogodb. V času tranzicije in razvijanja socialnega dialoga so bile take usmeritve vsebovane v socialnih sporazumih in dogovorih o politikah plač, ki so jih socialni partnerji sklepali skupaj z vlado. Običajno so bile na zahtevo socialnih partnerjev njihove določbe tudi uzakonjene. Predlagano omejevanje plač navzgor bi po našem mnenju glede na uveljavljen sitem kolektivnega dogovarjanja , pomenilo neupravičen poseg v svobodo pogajanj. Predlagano rešitev bi teoretično lahko uresničili le, če bi o tem dosegli soglasje med socialnimi partnerji in sklenili ustrezen dogovor oziroma sporazum, s katerim bi vlada dobila podlago za sprejem predlaganega ukrepa.