Iz termoelektrarne v jedrsko elektrarno
452 OGLEDOV
14 KOMENTARJEV
Kakor je že predsednik vlade povedal, da je v jedraki energiji prihodnost, predlagam da Termoelektrarna Šoštanj preoblikujemo v jedrsko elektrarno, saj bi bilo dosti bolj ceneje spremeniti nekaj elementov pri termo elektrarni, saj termo in jedrska elektrarna delujeta na podoben način, kot pa če zgradijo novo jedrsko elektrarno. Pri tem bi v Velenjski kotlini obdržalo veliko več ljudi svoje službe in morda odprla celo nove zaposlitvene možnosti. V rovih Velenjskega premogovnika pa bi lahko začeli skladiščiti radioaktivne elemente. Poleg tega je Velenje veliki manj izpostavljen potresom kot JE Krško.
siol.net/novice/slovenija/odbor-dz-za-infrastrukturo-potrdil-predlog-resolucije-o-jedrski-energiji-633404
365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/175041373
Sama zelena energija trenutno ne bo rešila problema CO2 in emisij brez bolečih prilagajanj. Dolgoročno je še vedno čistejša kot fosilna goriva.
Trenutno ni alternative, ki bi bila stabilna oskrba, razen fosilnih goriv, ki pa povzročajo več smrti kot pa jedrske nesreče...
Trenutne jedrske elektrarne so predrage, za razvoj novih ni več časa. Ostanejo nam vetrnice in sončne celice, ki so poceni. Drago pa je shranjevanje el. energije in daljnovodi, ampak vsaj shranjevanju bo s količino cena padla.
Ne razumem, kako ste nekateri tako zavzeti za jedrsko elektrarno.
SE SPLOH ZAVEDATE POSLEDIC, ČE SE ZGODI KAKŠNA NAPAKA??? Ne samo okoljska katastrofa, gre tudi za življenja ljudi, še potomcev. Ste že pozabili na Černobil?
Zakaj ne bi izkoristili veter in sonce za električno energijo?!
Za zaposlitev ljudi pa naj se iščejo druge alternative.
kaj pa če...
...bi uporabili veter ali sonce. Kmetovati se tako ne splača, pa bi lahko postavili sončne elektrarne, ogromno j eosončenih pobočij, ki jih ni mogoče ali pa brez subvencije ni snmisleno obdelovati. morda bi izgradnja stala nekaj več ampak na dolgi rok je to čista energija in donosna. SODO se sicer pod nosom obriše Zemlji pa se dobro zdi.
in če pravočasno na prava mesta postavimo vetrnice, se bodo priči naučili obletavati kot drugod po svetu, da jim ne bo krivilo kljunov. Na volovji rebri in pod Nanosom, ves čas piha, namesto zavetrovanj na avtocesti se postavi vetrnice, ki lahko zajamejo veter in burjo zaustavijo...zbijejo vetrne tokove in zmanjšajo hitrost vetra.
tri muhe na en mah
Erazem Lipovina je želel nekaj časa nazaj TEŠ6 preoblikovati na plin zdaj bi jo Sava predelal v jedrsko elektrarno, za primerjavo bom navedel podatek porabe plina Plinske elektrarne Brestanica blok 7, ki v eni uri porabi 14.500 Sm3 plina za proizvodnjo do 57MW, za 600MW v Šoštanju bi potrebovali 153.000 Sm3 plina za 1 URO, 1 Sm3 je približno 1.000 litrov plina, oz. bi za TEŠ6 dnevno porabili 3.672.000 Sm3 plina. Noro velika številka, ker tako velikih skladiščnih kapacitet trenutno ni, usposobit rudnik Velenje za sprejem 90 dnevne zaloge stane pri nas stane toliko kot da bi zgradili še en TEŠ6. Matematično se račun izide, profitibilno pa ne.
Vozim bencinski avto na plin, za 100km porabim od 8-15 litrov plina. Torej bi za 1 uro porabe plina v TEŠ-u lahko vozilo teoretično 13.000.000 avtov 100km daleč, pri nas pa je skupaj avtov na različna pogonska sredstva/goriva registriranih samo malo več kot 1. milijon.
TEŠ6 bi letno porabil toliko plina kot vsa industrija in gospodinjstva skupaj. Distributerju in še komu, ki bi v takem primeru uspel prodati plin TEŠ-u bi se smejalo v nedogled.
Rabimo vsaj enih 10 jederskih elektraren.
Če je tako predsednik vlade povedal, sem proti, ker je spet samo kopičenje denarja v ozadju.
"Podnebne spremembe so stalnica od začetka vesolja, vendar nanje ne vpliva (samo) človek. Glavni dejavnik našega osončja je seveda sonce," je twitnil JJ.
Kam z iztrošenimi politiki?
Vprašanje je enako težko kot tisto, kam z jedrskimi odpadki.
www.delo.si/mnenja/kolumne/kam-z-iztrosenimi-politiki/
radioprvi.rtvslo.si/2017/03/studio-ob-sedemnajstih-vmes-porocila-476/
radioprvi.rtvslo.si/2019/10/rabljeno-gorivo-iz-krskega-bi-se-dalo-uporabiti-v-naslednji-generaciji-reaktorjev
radioprvi.rtvslo.si/2019/08/studio-ob-17-00-85/
Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.
“Povsod po svetu, razen na Finskem, so se pri končni lokaciji, kam bi odložili radioaktivne odpadke, pojavili bolj ali manj politični problemi, ne strokovni. Očitno se da s tem ljudi dosti dobro prestrašiti,” razmišlja prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko z inštituta Jožefa Stefana, ki pravi tudi, da je radioaktivnih odpadkov izjemno malo, če jih primerjamo z drugimi viri energije.
“Ocena je, da bo recimo za vsakega od nas 60 let elektrike iz krške nuklearke prineslo približno dva decilitra visoko radioaktivnih odpadkov.”
So pa v teh odpadkih oz. rabljenem gorivu snovi, ki se jih da še enkrat uporabiti.
Kako oz. s kakšnimi rešitvami poskušajo v Jedrski elektrarni Krško obvladovati količino odpadkov?
Prostornino paketov zmanjšujejo s stiskanjem. Od leta 1998 sežigajo gorljive snovi pri zunanjem izvajalcu, kar do 20-krat zmanjša prostornino odpada. Skupna prostornina radioaktivnih odpadkov v tem skladišču je bila konec letošnjega avgusta približno 2.324 kubičnih metrov. Masa vseh odpadkov, od začetka obratovanja NEK-a (od leta 1981), je tako približno 2677 ton.
Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo
www.dnevnik.si/1042971059/slovenija/nepreslisano-miroslav-gregoric-strokovnjak-za-jedrsko-varnost
Nepreslišano: Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost
Bi moral biti referendum o drugem bloku? Da. Imeli smo ga že za marsikaj in naj pove glas ljudstva. Prenagljeno in perverzno pa je zlasti to, da politika rine v gradnjo nove jedrske elektrarne, preden se pospravijo odpadki stare. To je etično vprašanje. To, da nam v 40 letih obratovanja JEK ni uspelo pospraviti niti nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, je usodna napaka in kaže na nedopustno nesposobnost. Ureditev teh je izjemno enostavna in poceni v primerjavi z drugim nerešenim problemom, ki je, kam z izrabljenim gorivom.
Kam bo JJ dal jedrske odpadke? Ali imamo nacionalno strategijo za shranjevanje tovrstnih odpadkov?
siol.net/novice/slovenija/jansa-jedrska-energija-bi-lahko-nadomestila-fosilna-goriva-564920
Če bi zaprli TEŠ bi se tudi Velenjski premogovnik zaprl, saj ne bi imel več odjemalca premoga. Tako bi lahko uporabili "zapuščene" rove rudnika za skladiščenje radioaktivnih odpatkov.