MALO DELO TUDI KOT SAMOZAPOSLITEV

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Zakon o malem delu definira malo delo kot plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo dijaka, študenta, upokojenca, brezposelne in neaktivne osebe (v nadaljevanju: upravičenec), pri čemer se vzpostavlja posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja. Institut samozaposlitve opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah, ki samostojnega podjetnika posameznika definira kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pri poslovanju ravna samostojni podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoj riziko ter v svojo korist. Koncept malega dela in ideja samozaposlitve se torej že v osnovi razlikujeta, zato predloga o razširitvi malega dela na možnost samozaposlitve ni mogoče upoštevati.

Tudi sam avtor predloga ugotavlja, da je njegovi ideji bližji koncept osebnega dopolnilnega dela, ki je opredeljen v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno ustrezno strokovno mnenje Obrtne zbornice Slovenije. Nabor del je objavljen v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del. Na podlagi novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je že v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije, bo pripravljen tudi nov Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu, pri čemer se predvideva tudi prenovitev nabora del, ki jih je možno opravljati kot osebno dopolnilno delo. Vendar pa je pri določanju del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo potrebno upoštevati dejstvo, da je le-to določeno kot zakonska izjema v okviru ureditve preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, zato je seznam del zelo restriktiven in pripravljen glede na oceno možnosti legalnega opravljanja posameznih storitvenih dejavnosti kot »redne dejavnosti«. Neustrezna širitev nabora del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo, bi vplivala tudi na povečanje nelojalne konkurence na trgu in posledično negativno vplivala na razvoj podjetništva v Sloveniji. Poleg tega je pri širitvi del potrebno upoštevati tudi omejitve, ki izhajajo iz drugih predpisov, ki regulirajo izvajanje posameznih dejavnosti, predvsem z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja (npr. priprava hrane, zdravstvenih pripomočkov, kozmetičnih izdelkov ipd.). Glede na namen, ki ga izpostavlja avtor predloga – samostojno opravljanje storitev v manjšem obsegu oziroma preizkusiti trg, pred odločitvijo za samozaposlitev – menimo, da bi bilo iz sistemskega vidika edino možno in smiselno tovrstno obliko dejavnosti opredeliti v področnem zakonu, ki opredeljuje gospodarske družbe.