Vlada naj pripravi predpis, da ne bo moja poslednja volja (oporoka) omejena z nujnim deležem. Z mojim premoženjem lahko razpolagam le jaz in le jaz lahko določim kdo ga bo dedoval brez omejitev. Nujni delež je okostnjak socialistične ureditve, ki še ni odpravljen.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ustava Republike Slovenije[1] (Ustava) v 33. členu zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja, v 67. členu pa določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine, in sicer tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, ter da zakon določa način in pogoje dedovanja. Način in pogoje dedovanja ureja Zakon o dedovanju[2] (v nadaljevanju ZD). Dedovanje nujnih dedičev je urejeno v 25. do 27. členu ZD. Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so nujni dediči tudi dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika. Vse naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati – nujni delež. Nujni delež potomcev, posvojenca in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji (razpoložljivi del). Pravica nujnih dedičev je pravica, ki jo morajo uveljavljati v zapuščinskem postopku. Nujni dediči lahko torej svojo pravico do nujnega deleža uveljavljajo v zapuščinskem postopku ali pa tudi ne. Če nujni dediči svoje pravice do nujnega deleža ne uveljavljajo in je zapustnik z oporoko razpolagal tudi z delom zapuščine, s katerim ne bi smel razpolagati, obvelja volja zapustnika, izražena v oporoki. V 42. členu ZD določa še vzroke, zaradi katerih lahko oporočitelj razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža: (1) če se je huje pregrešil nad zapustnikom s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti, (2) če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše ali (3) če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Poleg tega lahko v skladu s 45. členom ZD oporočitelj nujni delež svojega potomca ali posvojenca v celoti ali deloma odvzame v korist potomcev tega nujnega dediča.
Institut nujnega dedovanja posega v zapustnikovo pravico, da prosto razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti kot tudi med živimi, hkrati pa pomeni kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Zakonska ureditev nujnega deleža zagotavlja po eni strani bližnjim svojcem zapustnika določeno udeležbo na premoženju zapustnika, po drugi strani pa omogoča zapustniku zadostni prostor za uresničevanje svobode pri sestavi oporoke. Zato je zakonska ureditev nujnega dedovanja v skladu s 33. členom Ustave. To pa ne pomeni, da bi zakonodajalec nujnega dedovanja ne mogel urediti drugače, na način, ki bi dajal manjši poudarek nujnim dedičem in tako manj omejeval zapustnikovo svobodno voljo, da prosto razpolaga s svojim premoženjem.
Institut nujnega deleža pozna večina evropskih držav, izjema je le Anglija, ki je edina evropska država, v kateri je dosledno uveljavljena svoboda oporočnega razpolaganja. V večini evropskih držav, ki imajo uzakonjeno nujno dedovanje, pa je krog nujnih dedičev ožji kot v Sloveniji. Ureditve sledijo stališču, po katerem je smisel nujnega dedovanja zagotoviti preživljanje družinskih članov, torej je pravica do nujnega deleža vezana na nezmožnost preživljanja tistih zapustnikovih svojcev, ki so bili v času njegovega življenja od njega finančno odvisni. Torej je obstoj nujnega deleža mogoče upravičiti predvsem s tem, da se z njim zagotavlja življenjska eksistenca zapustnikovih bližnjih svojcev. Ta pogoj omejuje zapustnikovo svobodo testiranja v najmanjši možni meri, saj ima tako pravica do nujnega deleža funkcijo pravice do preživljanja.
Danes je povprečna starost zapustnika ob njegovi smrti višja kot v času oblikovanja veljavne ureditve dedovanja (ZD je začel veljati leta 1976) in zato ob smrti zapustniki praviloma ne zapuščajo mladoletnih otrok, ampak so njihovi dediči otroci, ki so si zaradi svoje starosti že ustvarili eksistenco. Zato ti dediči praviloma ne potrebujejo preživljanja, ampak ga potrebujejo morda drugi zapustnikovi svojci.
Glede na navedeno na Ministrstvu za pravosodje menimo, da bo treba o ustreznosti veljavne ureditve instituta nujnega deleža v slovenskem pravnem redu opraviti široko strokovno razpravo in morebitno spremenjeno ureditev vključiti v naslednjo novelo ZD oziroma v nov zakon, ki bo namesto veljavnega ZD urejal dedovanje. Trenutno se priprava sprememb in dopolnitev veljavne ureditve še ni začela.
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.
[2] Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16.
siol.net/novice/posel-danes/premozenje-bi-razdelil-otrokoma-a-ostal-lastnik-do-smrti-kako-pravni-nasvet-652408
Premoženje oz. nepremičnino (hišo) in premičnino (plovilo) želim prenesti na svoja dva edina otroka. Preučil sem oporoke in različne pogodbe, a me vseeno zanima, katera pravna oblika bi bila primerna, če želim, da otroka dobita polno lastninsko pravico šele po moji smrti? Prenos želim zaščititi tudi pred razdelitvijo premoženja v primeru ločitve od žene, da ne bi mogla prekiniti tega bodočega prenosa lastništva. Do smrti bi želel ostati lastnik ali pa vsaj, da imam bivalno pravico v svoji nepremičnini, in da do moje smrti obstaja prepoved prodaje in odtujitve nepremičnine.
n1info.si/novice/slovenija/kaj-se-zgodi-s-premozenjem-ce-lastnik-umre-brez-dedicev-ali-oporoke/
V bistvu dokler si živ in poslovno sposoben lahko s svojim premoženjem narediš kar hočeš. Tudi zakockaš, torej poskrbi da ob srečanju z Matildo ne boš imel premoženja, tako odpade tudi dedovanje.
Če vas kaj tolaži, vam bo čist vseeno gdo bo kaj dobil ko vas ne bo več
Razlog: Žaljiva vsebina.
Danes je povprečna starost zapustnika višja kot v času oblikovanja veljavne ureditve dedovanja (ZD je začel veljati leta 1976) in zato ob smrti zapustniki praviloma ne zapuščajo mladoletnih otrok, ampak so njihovi dediči otroci, ki so si zaradi svoje starosti že ustvarili eksistenco. Zato ti dediči praviloma ne potrebujejo preživljanja, ampak ga potrebujejo morda drugi zapustnikovi svojci. Glede na navedeno bo treba o ustreznosti veljavne ureditve instituta nujnega deleža v slovenskem pravnem redu opraviti široko strokovno razpravo in morebitno spremenjeno ureditev vključiti v naslednjo novelo ZD oziroma v nov zakon, ki bo
namesto veljavnega ZD urejal dedovanje. Sprememba in dopolnitev veljavne ureditve bi se morala že zdavnaj začeti.
Glede na to, da ne boš ničesar odnesel s seboj, lahko večino premoženja razdeliš (pravično?) že danes in ni potrebno, da potomci komaj čakajo da greš. Zelo verjetno jim bo danes prišlo mnogo bolj prav, kot pa če bodo ob dedovanju stari 70+ let!
Pravična (sploh ni rečeno, da enakomerna) razdelitev premoženja je dolžnost in odgovornost staršev, ki bi jo morali prevzeti nase. Vse ostalo v smislu "se bodo že pravično dogovorili, ko mene več ne bo" je samo izogibanje in velikokrat vodi v spore in zamere med dediči.
www.odvetnik-pp.si/novice/kako-uveljaviti-nujni-delez
To se da vse urediti, da se v oporoki tudi razdedini nekoga, ki bi mu pripadal nujni delež. Razloge za razdeninjenje se navede in če bi dedič kljub temu vztrajal na nujnem deležu, bi ga v zapuščinski obravnavi napotili v tožbo in dokazovanje, da so razlogi za razdedinjenje neresnični.
Mora pa to seveda pokojni urediti pred svojo smrtjo... da pa en dedič v procedu dedovanja hoče izpodriniti drugega pa seveda ne gre. Ali da en dedič svojega očeta/mamo naheca napisati oporoko le v njegovo korist in računa, da bo tako izpodrinil druge dediče, tudi ne gre. Nujni delež je s tega vidika kar pomembna varovalka. Če starš res verjame, da en od otrok ne zasluži ničesar po njegovi smrti - pač ne bo imel težave napisati razdedinjenja.
Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
zakonodaja.com/zakon/zd/42-clen-vzroki-razdedinjenja
-----------------------------------------------------------------------
Razdedinjenje je precej omejeno.
Če enemu otroku kupiš stanovanje v mestu, drug bo pa podedoval domačo bajto na vasi, to ni zadosti za razdedinjenje tistega v mestu, in če so odnosi slabi, mu še vedno pripada četrt domače bajte.
Oporoka v normalnih državah (brez nujnega deleža) reši tudi ta problem.
Če enemu otroku kupi stanovanje, se to upošteva v dedovanju kot darilo. Če je pa stanovanje vredno 50k, hiša doma pa 1mio, potem pa ja - bo ta v mestu lahko zahteval še razliko do svojega deleža - in zakaj ne, če ni bil tako "grozen sin", da bi ga bilo smiselno razdediniti?
Problem nujnega deleža ponavadi nima zapustnik, ker on to lahko uredi ustrezno. Zapustniku je na koncu vseeno, ker nobena truga nima prikolice.
Imajo pogosteje problem drugi dediči, ker želijo večji delež (varianta - moj brat ima le enega otroka, jaz imam pa dva, zato moram dobiti več,...). Nujni delež je varovalka pred pogoltnostjo dedičev, ki svoje starše pred smrtjo včasih kar neumorno manipulirajo, da bi izrinili sorojence.
Če razumem, imaš slabe odnose s starši, ki ti nočejo nič zapustit, zato pa rabiš nujni delež, da vsaj nekaj dobiš?
Mojih ni več, imam pa sestro, ki se je zelo trudila, da bi me izrinila (pred in po njihovi smrti). Ji pa ni uspelo, da bi izsilila oporoko, po njihovi
smrti je govorila, da bi jaz morala biti razdedinjena. So pa starši kljub vsem njenim trudom umrli brez oporoke in je obveljala zakonsko opredeljena delitev.
Nobena truga nima prikolice in še vedno mislim, da nujni delež bolj moti druge dediče kot pa pokojnega.
Se strinjam, prav tako bi morala biti izenacena obdavcitev ne glede na dedni red. Pac enak % za enak znesek. Sedaj ce boste svoje premozenje zapustili osebi, s katero niste v ozjem sorodstvu, bo le-ta placala visok davek. Tudi ce bi recimo bili vi 20 nepokretni in bi ona skrbela za vas.
Jap, če je oporoka, nima smisla da mamo nujne deleže.
Naj se to že enkrat ukine.