Pri zbiranju podpisov za uvedbo referenduma dodati negativne glasove

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za tolmačenje in pripravo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. l. RS, št. 26/07 – UPB2, v nadaljevanju ZRLI), predloga ne podpira. Pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je ustavna pravica (44. člen Ustave RS): »Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.« Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije (poleg ljudske iniciative in v določenem smislu pravice do peticije). Volivcem omogoča neposredno odločanje o uveljavitvi (sprememb) ustave, zakona ali odločanje o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo in državo. Menimo, da predlagani način, ki bi to ustavno pravico omejeval, ni primeren za doseganje namena varčevanja. Ker se zavedamo, da so stroški referenduma visoki, je vlada v Državni zbor RS poslala predlog za začetek postopka za spremembe in dopolnitev Ustave Republike Slovenije, ki se nanašajo na ustavno ureditev zakonodajnega referenduma; če bo predlog v Državnem zboru sprejet, bo razpis referenduma lahko zahtevalo samo še 40.000 volivcev. Po sedaj veljavni ustavni ureditvi namreč lahko referendum razpiše državni zbor na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev. Prikaz najpomembnejših podatkov vseh zakonodajnih referendumov v Sloveniji v obdobju 1994 - 2010 kaže, da so od desetih zakonodajnih referendumov v tem obdobju šest referendumov zahtevali poslanci državnega zbora, enega državni svet in samo tri volivci sami. Na predlagani način bi po našem mnenju lahko prihranili precej denarja, saj bi se izognili nekaterim zakonodajnim referendumom, ne da bi bila kršena ustavna pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev; volivci bi še vedno neposredno na referendumu odločali o ne/uveljavitvi zakona, vendar bi samo oni odločali tudi o tem, kdaj naj se zakonodajni referendum sploh razpiše. Na referendumu bi se tako odločalo o zakonih, ki so dovolj »splošno pomembni«, da je bilo za razpis referenduma mogoče zbrati najmanj 40.000 podpisov volivcev. Za uresničitev predloga bi bilo treba spremeniti Ustavo RS; ustava določa število volivcev, ki so ZA to, da se razpiše referendum, in če je zahtevano število doseženo, se referendum mora razpisati. Menimo, da institut sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev ni združljiv s predlagano rešitvijo. Tudi primerjalno-pravno takšne rešitve ni nikjer zaslediti. Predlagateljem pa želimo mimogrede pojasniti še to, da se skladno s 16. b členom ZRLI sedaj lahko elektronsko odda samo podporo zahtevi za razpis referenduma, glasovati pa (niti ZA, niti PROTI referendumskemu vprašanju) elektronsko še ni mogoče.