Ukinitev strankarskih list
Trenutni volilni sistem za DZ ima dobro znane pomanjkljivosti.
Kandidati ne morejo kandidirati kot posamezniki. Volivci pa se prav tako ne morejo opredeliti do posameznega kandidata. Opredeljujejo se lahko samo do skupine kandidatov - strankarske liste.
Volivci morajo glasovati za kandidata iz svojega okraja - okraja, ki ga nariše oblast. Kljub temu veliko okrajev ostane brez poslanca.
Zaradi spolnih kvot so liste zavrnjene, kjub temu pa je v parlamentu relativno malo žensk.
Stranke lahko svoje vplivne kandidate postavljajo v »varne« okraje, kjer imajo svojo volilno bazo, ki jim zagotavlja lahko izvolitev.
Ker ponavadi kandidira veliko strank, volivci pa lahko glasujejo samo za eno, volilni prag vrže stran tudi preko 10% vseh veljavnih glasov.
Nekateri kot rešitev predlagajo možnost, da bi bil v vsakem okraju izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov in bi se preostale glasove enostavno vrglo stran. To bi omenjene pomanjkljivosti še poslabšalo.
Predlagam drugačen sistem.
Država se razdeli na 4 volilne enote, s po 22 poslanci - tako bodo neodvisni kandidati za izvolitev potrebovali 4,6% glasov, kar se približno pokriva z ustavno določenim 4% volilnim pragom. Lahko se še dodatno predpiše, da je lahko izvoljen samo nekdo, ki je dobil podporo na vsaj 4% vseh veljavnih glasovnic.
Vsaka volilna enota se razdeli na 22 okrajev, od katerih mora vsak dobiti svojega predstavnika. Kjub temu volivcem ni treba nujno glasovati za kandidata iz svojega okraja.
Volivci glasujejo tako, da obkrožijo številko pred imenom enega ali več kandidatov iz celotne volilne enote. Glasovi se porabljajo.
Kandidat mora h kandidaturi priložiti svojo avtobiografijo, svoj pogled na politično-gospodarsko stanje v državi in 100 podpisov volivcev. Kandidirati mora v okraju, kjer ima stalno bivališče.
Razmerje števila prebivalcev je lahko max 1,04:1 med dvema volilnima enotama in max 1,1:1 med dvema okrajema znotraj ene volilne enote. Meje med volilnimi enotami in okraji nariše DVK, po vzoru Avstralije.
3000 volivcev lahko sproži nove volitve v svoji volilni enoti.
Skupno trajanje poslanske funkcije za posameznika je omejeno na max 8 let. Ko se to obdobje izteče, poslanec samodejno izgubi mandat. Če se to zgodi sredi parlamentarnega sklica, ga zamenja eden od njegovih protikandidatov iz istega okraja.
Odstop poslanca je nepreklicen - poslanec, ki iz kakršnihkoli razlogov odstopi s funkcije, se do novih volitev ne more vrniti v DZ. Nihče se ne more pod nobenim pogojem vrniti v DZ tako, da izrine ven nekoga drugega. Poslanec, ki mu je bil odvzet mandat, odvzem mandata pa nato razveljavljen, se vrne na kandidatni seznam, kjer ima možnost biti ponovno izvoljen v primeru, da nekdo drug odstopi ali izgubi mandat.
Nobena volilna enota ne sme imeti več kot 12 poslancev istega spola - razmerje zastopanosti spolov v posamezni volilni enoti je lahko 11:11 ali 12:10, večje pa ne sme biti.
Predlagam tudi formulo za ugotavljanje izida in porabljanje glasov:
- vsak volivec ima določeno število žetonov, ki ne rabi biti celo število in je lahko tudi negativno
- vsak volivec začne z 0 žetoni
- za vsakega izvoljenega kandidata volivci, ki so zanj glasovali, skupno plačajo ceno 1 000 000 000 žetonov, ki se enakomerno porazdeli mednje
- vsak volivec zvezno dobiva po 1 žeton na abstraktno časovno enoto
- prvi kandidat, katerega volivci imajo skupno 1 000 000 000 žetonov, katerega okraj je še prost in ki ni istega spola kot 12 ali več že izvoljenih poslancev iz volilne enote, je izvoljen
- to se ponavlja, dokler volilna enota nima skupno 22 poslancev