Stanovanjski sklad
383 OGLEDOV
5 KOMENTARJEV
Glede na to, da so cene nepremičnin blazno visoke in je nakup stanovanja za marsikoga nedosegljiv, predlagam oziroma naj poveča število stanovanj oziroma najemov preko stanovanjskega sklada. Predvsem pa naj se omogoči kasnejši odkop stanovanja - da se določen del najemnine šteje v odkupno ceno (kot je to praksa V Avstriji in se marsikje drugje). To je nujno. Zasebniki postavljajo nenormalne najemnine, do kredita prideš težko.
Pomagajte nam tudi tukaj, če smo že država za državljane.
Lp
Močno za. Naj se za financiranje gradnje stanovanj SSRS uvede davek na drugo in vsako naslednjo nepremičnino, da preprečimo serijske stanodajalce, ki si lastijo pet stanovanj in vsa oddajajo po oderuških cenah - pri čemer se seveda spretno izogibajo še tem davkom.
Proti. Slovenija je EU država z največjim deležem lastniških stanovanj, stanovanje v glavnih mestih pa ni osnovna socialna pravica.
S pretirano zidavo v mestih se ustvarja huda prometna koncentracija, zato bi bilo bolj smiselno vlagati v boljšo regionalno infrastrukturo in davčno stimulirati delovna mesta izven koncentriranih središč.
Strinjam se z predlogom.
Je korekten in pravičen.
Ta zakon je treba sprejeti ker mnogi niso finančno sposobni dobiti pa če prav delajo .
Predlog ni pravičen, saj smo si mnogi kupili sami stanovanja in še danes plačujemo kredite zanj. Zdaj pa bi šlo iz davkoplačevalske malhe še za stanovanja drugih. V to malho plačujemo tudi mi - plačuje se že neprofitne najemnine, nam pa so ukinili še olajšavo pri dohodnini za obresti staovanjskega kredita.
Kaj je torej pri tem predlogu pravično in korektno?
Nepremičnine po ugodnejših cenah so na voljo, je pa treba gledati malo dlje kot v centru Ljubljane - tistih cen si tudi jaz ne morem privoščiti in ne bom prosila, da mi nakup sofinacirajo sodržavljani.
Kot ti je že Državljanka odgovorila, predlog nikakor ni pravičen.
Če sem lahko jaz s t. i. neperspektivnim študijem prišel do zaposlitve, stanovanja, dveh avtomobilov višjega razreda in finančno povsem normalnega življenja, in to celo pred 30. letom starosti in v času globalne gospodarske krize, potem ga ni vrag, da tega danes ne bi zmogli tudi vi. Manj jamranja, več dela, pa bo.