28. 10. 2021
Odziv Ministrstva za obrambo
Nato predstavlja temeljni okvir za zagotavljanje kolektivne obrambe in varnosti njenih članic. Med njimi je od leta 2004 tudi Republika Slovenija, ki se s članstvom v tem politično-vojaškem zavezništvu na podlagi Severnoatlantske pogodbe lahko zanese na trdna varnostna jamstva zaveznic v primeru ogroženosti ali napada.
V duhu zavezniške enotnosti, solidarnosti in delitve bremena Republika Slovenija skladno s svojimi zmožnostmi dejavno in odgovorno prispeva k uresničevanju temeljnih nalog zavezništva, tudi na področju kriznega upravljanja oziroma sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah na kriznih žariščih izven svojih meja, torej na samem mestu izvora varnostnih groženj, ki lahko vplivajo na Republiko Slovenijo.
S tem v sodelovanju z zaveznicami krepimo mednarodni mir, varnost in stabilnost ter obenem prispevamo k lastni varnosti, saj smo prednostno usmerjeni v tiste mednarodne operacije in misije v okviru Nata, Evropske unije in Organizacije združenih narodov, ki naslavljajo grožnje in tveganja z neposrednejšim vplivom na nacionalno varnost in druge ključne interese Republike Slovenije.
Pri tem velja posebej poudariti, da se Republika Slovenija s silami Slovenske vojske vključuje v mednarodne operacije in misije, ki jim mednarodnopravni mandat in široko legitimnost zagotavljajo resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
Glede na navedeno, pobudi, da se Slovenska vojska ne bi več udeleževala mednarodnih operacij in misij, ni možno slediti.
V zvezi s pobudo predlagatelja, da je treba opraviti razmislek o spremembah v organizacije in izvajanju nalog Slovenske vojske pojasnjujemo, da določene rešitve v zvezi s tem že prinaša predlog Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru.
Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bi v skladu z navedeno resolucijo do leta 2035 vključeval 10.000 pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene rezerve Slovenske vojske. Do konca prvega razvojnega obdobja leta 2026 se bo ohranjal sedanji obseg okrog 7000 pripadnikov Slovenske vojske, do konca drugega razvojnega obdobja leta 2031 pa se bo obseg povečal na približno 8500 pripadnikov. Razmerje med pripadniki stalne in rezervne sestave se bo ponovno ovrednotilo ob koncu prvega srednjeročnega obdobja, torej 2026. Ob nezadostnem zagotavljanju obsega stalne in rezervne sestave se bo, če bo treba, ponovno ocenila uvedba znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti. Nove oblike pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske, ki skupaj s pogodbeno rezervo ne bodo presegale mirnodobnega končnega obsega rezerve 3000 pripadnikov, bodo organizirane prostorsko, vodene z manjšim jedrom stalne sestave in umeščene v enotno strukturo poveljevanja in kontrole Slovenske vojske.
Tovrstne rezervne sile bodo namenjene za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju, in sicer za opravljanje obrambnih nalog z zmogljivostmi lahke pehote in za zagotavljanje izhodišč za naraščanje Slovenske vojske prek mirnodobnega obsega.
Prostorska komponenta bo razbremenila manevrski del Slovenske vojske pri opravljanju podpornih nalog nadzora in varovanja zaledja, prostorske logistike, podpore države gostiteljice, civilno-vojaškega sodelovanja, odzivanja na naravne in druge nesreče ter podpore drugim resorjem. Prostorska komponenta bo predstavljala pomembno vez in približala Slovenske vojske lokalnemu okolju. Tudi v tem kontekstu bo razporejena in organizirana po celotnem območju Republike Slovenije.