5. 10. 2021
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo je v skladu z 32.a členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21) pristojno tudi za opravljanje nalog na področju verske svobode, in sicer v obsegu, ki ga določa 30. člen Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13).
Že Ustava Republike Slovenije določa, da otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine, torej tudi pravico do svobode vesti, v skladu s svojo starostjo in zrelostjo (56. člen). Ustava prav tako nalaga staršem pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke (prvi odstavek 54. člena). Vsebinsko enako ureja ta vprašanja tudi Konvencija o otrokovih pravicah, zlasti člena 5 in 14 (Uradni list SFRJ, MP, št. 15/90 ter Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92). Tretji odstavek 41. člena Ustave Republike Slovenije posebej poudarja, da imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, ki naj bo v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. Zakon o verski svobodi v drugem odstavku 10. člena pove, da ima otrok, ki je dopolnil 15 let, pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo. Pravna teorija med drugim ugotavlja, da v notranjem razmerju med starši in otroki ni absolutnosti, da je to razmerje časovno razčlenjeno, kar pomeni, da se vsebina tega razmerja s starostjo in zrelostjo otrok spreminja tako, da se pravice staršev glede odločanja o vzgoji otrok (tudi npr. verski vzgoji) zmanjšujejo z razvojem otroka in njegovo sposobnostjo, da odločitve sprejema samostojno ter da pozitivno pravo lahko sledi navedenemu dogajanju zgolj s sledenjem objektivno zaznavnemu dejstvu - starosti otroka. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 22. točki obrazložitve ustavnosodne odločbe št. U-I-92/01 z dne 28. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 22/02) menilo, da starostna meja, do katere naj bi starši imeli vpliv na otrokovo opredelitev glede veroizpovedi, gotovo ni postavljena previsoko.
Zadevni predlog iz navedenih razlogov ni primeren za nadaljnjo obravnavo.