Dostop do esencialnega zdravila IVERMEKTIN (Covid19)
Zdravilo Ivermektin uspešno preprečuje okužbo z virusom sars-cov-2, poročajo zdravniki iz številnih držav. Zakaj ni dovoljeno?
Najmanj trije razlogi so, da za trajno obvladanje epidemije cepljenje ne bo dovolj. Prvi je dejstvo, da bo virus ostal in se širil v populaciji otrok, mladostnikov in tistih odraslih, ki se ne bodo smeli ali ne bodo hoteli cepiti. Drugi razlog je, da cepljenje ne zagotavlja trajne imunosti. Tretji pa je, da vznikajo nove različice virusa, proti katerim nas sedanja cepiva slabše zaščitijo. Zato poleg cepiva potrebujemo tudi učinkovito zdravljenje.
Staro zdravilo v novi vlogi
Ivermektin ima že dolgo zgodovino. Odkrili so ga leta 1975, trinajst let kasneje pa je prišel v klinično uporabo kot zdravilo za zdravljenje vrste parazitskih okužb. Z ivermektinom so doslej zdravili več sto miljonov ljudi in prav široka uporaba tega zdravila je bila ključna za bistveno zmanjšanje bremena nekaterih parazitskih bolezni (rečna slepota, ušivost, garje, strongiloidoza, askarioza, filarioza, leišmaniaza). Sopojavi zdravljenja so blagi in redki. Campbell in Omura sta leta 2015 za odkritje ivermektina prejela Nobelovo nagrado.
Ker je ivermektin že dolgo generik, je njegova cena zelo nizka. Pri odmerkih, kakršne priporočajo za zdravljenje covida-19, je cena za tri dni zdravljenja v Evropi okrog 200 evrov. V deželah v razvoju enako zdravljenje stane vsega 20 centov. Marsikje, na primer v Indiji in nekaterih državah Južne Amerike, je ivermektin na voljo brezplačno.
Ivermektin je registriran kot antiparazitik, ob tem pa ima dve pomembni dodatni lastnosti: močno zavira vezavo virusov na celice, deluje pa tudi močno protivnetno. Njegovo protivirusno delovanje je pomembno pri preprečevanju in zgodnjem zdravljenju okužbe s sars-cov-2, protivnetno delovanje pa ublaži hudo vnetno dogajanje pri napredovali bolezni, imenovano tudi citokinska nevihta, ki privede do vnetja pljuč in dihalne stiske.
Poglejmo zdaj na kratko izkušnje z ivermektinom za preprečevanje in zdravljenje covida-19. Daleč najmočnejše orodje kliničnega raziskovanja so randomizirane študije, v katerih po naključni izbiri razporedijo bolnike na skupino s standardnim zdravljenjem oziroma placebom ali v skupino z novim zdravljenjem, v našem primeru z ivermektinom. Za podroben pregled poročil o uporabi ivermektina proti virusu sars-cov-2 naj bralce napotim na članek v reviji Isis, kjer so navedeni tudi viri vseh podatkov. Tukaj torej samo povzemam rezultate metaanalize randomiziranih študij, ki so jo opravili že navedeni trije strokovnjaki iz ZDA in Velike Britanije.
Pri osebah z visokim tveganjem za okužbo, torej pri negovalnem osebju okuženih ali pri članih njihovega gospodinjstva, en odmerek ivermektina na teden za 88 odstotkov zmanjša verjetnost okužbe. Pri okuženih osebah ivermektin za 53 odstotkov zmanjša verjetnost poslabšanja bolezni, skrajša obdobje simptomov in tudi obdobje kužnosti. Najpomembnejši podatek iz metaanalize randomiziranih študij pa je smrtnost pri ivermektinu v primerjavi s kontrolno skupino. Po podatkih, ki jih je zbrala dr. Lawrie, so imeli pri ivermektinu med skupaj 585 bolniki osem primerov smrti, med 522 bolniki v kontrolnih skupinah pa 44 umrlih. Metaanaliza je torej pokazala, da ivermektin za 83 odstotkov znižuje odstotek umrlih (p < 0,01, interval zaupanja 65–92 %).
Za protivirusno delovanje je bila v laboratorijskih raziskavah potrebna sorazmerno visoka koncentracija ivermektina, kakršne pri zdravljenju ne moremo doseči. Očitno pa to zdravilo v živem organizmu deluje drugače. V nobeni od študij zdravljenja bolnikov s covidom-19 niso uporabili visokih odmerkov zdravila, ko bi resnično lahko pričakovali več stranskih učinkov. V mednarodni raziskavi, v kateri so zbrali izkušnje zdravljenja pri več kot 50.000 bolnikih s parazitskimi okužbami, so resne zaplete zdravljenja zabeležili pri manj kot enem odstotku bolnikov, in to skoraj izključno pri tistih z očesno obliko filariaze in s porušeno krvno-možgansko pregrado. V priporočenih odmerkih je torej ivermektin zelo varno zdravilo.