Predlog o omejevanju hrupa
1. Gostje v portoroških hotelih se pritožujejo nad hrupno nočno glasbo, zaradi katere je normalno spa nje nemogoče. To je problem tudi drugod, ne le v Portorožu.
Vladi predlagam, da omeji glasnost glasbenih prireditev ina prostem n omeji čas, dokler lahko trajajo.
Za primer: V Italijanskih obmorskih mestih je živa glasba v mnogih obcestnih lokalih, vendar je njena glasnost omejena zgolj na prizorišče. Nekaj deset metrov stran ni slišati nič več.
2. Stanovati v bližini cerkve v Sloveniji je prava mora zaradi neznosnega hrupa, ki ga povzroča pogosto zvonenje in bitje cerkvenih ur. Menda, da se zvonenje ne šteje za hrup in cerkve imajo tako proste roke tako glede decibelov kot pogostosti zvonenja.
Vladi predlagam, da se tudi cerkveno zvonenje obravnava kot hrup, ki navsezadnje enako škodi zdravju kot vsak drug hrup, in da se zakonsko omeji pogostost zvonenja in tudi višina dopustnih decibelov. Za primer navajam, da so v Italiji novejše cerkve opremljene tudi zgolj z zvočniki, ki so bistveno manj glasni in moteči kot pravo zvonenje.
Kar zadeva bitje ur, pa mislim, da to v nobenem primeru ne more biti vključeno v versko dejavnost in izvzeto kot hrup. Povprečna cerkvena ura udari ca 400 krat na dan in to tudi ponoči, ko ljudje spijo. Zlasti starejši, ki slabše spijo, jih udarci ure vsake četrt ure zelo motijo. Zato mislim, da bi kazalo bitje cerkvenih ur prepovedati, ker predstavljajo znatno zvočno onesnaževanje brez vsakega haska. V nekdanjih časih je bilo glasno bitje cerkvenih ur morda zaželjeno, ker skoraj ni bilo drugih ur, danes pa je ura že na vsaki elektronski napravi in celo na štedilnikih. Bitja cerkvenih ur nihče več ne potrebuje.
Predlog ni uperjen proti cerkvi, temveč je samo v prid zdravju ljudi, ki jim bližina cerkve predstavlja vsakodnevno moro.