Predlagam vladi, da nazaj vzame pod nadzor regulacijo cen pogonskih goriv, saj to kar se dogaja je absurd, vsak teden se draži, še malo pa bo 30% rast, res nenormalno.
Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Vlada RS je 23.9.2020 na 33. redni seji sprejela Informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen po izteku veljavnosti obstoječe uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ni več potreben. Cene vseh naftnih derivatov so tako od 1.10.2020 sproščene in se prosto določajo na trgu. Ukrepi kontrole cen, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi. Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov so se v Republiki Sloveniji od leta 1999 določale s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uredba o ND).
V letu 2016 se je vlada odločila za postopno liberalizacijo reguliranih cen naftnih derivatov. Najvišje maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali več oktanskega in kurilnega olja se od 9.4.2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9.11.2016 pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo cene vseh naftnih derivatov.
Vlada RS je tako storila še zadnji korak in sprejela odločitev, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov od 1. oktobra 2020 ni več potreben.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)je že marca 2019 za potrebe obveščanja potrošnikov o cenah naftnih derivatov vzpostavilo spletno aplikacijo www.goriva.si, ki prikazuje maloprodajne cene naftnih derivatov na posameznih bencinskih servisih v Sloveniji in je v prvi vrsti namenjena potrošnikom.
Transparentno obveščanje potrošnikov o cenah naftnih derivatov potrošnikom omogoča racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva. Kakovostno informiranje potrošnikov o cenah ima namreč znatne koristi za kakovosten razvoj konkurence, kar se še posebej odraža pri ponudbi homogenih proizvodov, kamor spadajo pogonska goriva. Večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov, kamor spada tiho dogovarjanje o cenah.
Cene goriv pred davki se v Sloveniji gibljejo podobno kot v sosednjih državah EU. V ozadju je vezava cen goriv v Sloveniji in državah EU na skupni Platts faktor ali poenostavljeno povedano, cena goriv na slovenskem trgu je v največji meri odvisna od cene nafte na svetovnem trgu. Cena surove nafte se torej počasi, a vztrajno bliža vrednostim na naftnih trgih tik pred korona krizo na začetku lanskega leta, ko je bil sodček vreden prek 60 dolarjev. Nato pa je pandemija in posledično kopičenje zalog konec aprila ceno sodčka potisnila navzdol celo na komaj 13 dolarjev.
Nadzorni mehanizmi za preverjanje spornih praks so določeni v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 — ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17), za nadzor trga pa je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK)
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi lahko na trg naftnih derivatov poseglo v primeru, da bi pristojna AVK na trgu zaznala določene nepravilnosti, ki bi zahtevale ponoven ukrep na podlagi Zakona o kontroli cen.