Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:47:57
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:49:18
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:50:49
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 02:03:45
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74