Sprememba povrnitve stroškov prevoza za javni sektor
Predlagam vladi da spremeni način povračila stroškov prevoza za javne uslužbence. Vsem javnim uslužbencem naj se brez dokazila priznava določen znesek (recimo 20 evrov, kar je manj od mesečne vozovnice za LPP), več od tega pa izključno na podlagi vsakokrat predložene vozovnice za javni potniški promet, tam kjer ta obstaja.
Obrazložitev:
1. Danes se le malokdo vozi z javnim potniškim prometom, povezav je zato časovno in lokacijsko malo, smo v začaranem krogu (prazni avtobusi in vlaki, opuščanje povezav, še manj potnikov, še manj povezav). Večina se vsakodnevno vozi z avtomobili. Pri tem se velikokrat vozijo posamično. Rezultat tega je gneča na cesti, zastoji pomanjkanje parkirišč in veliki izpusti plinov. Če se npr. danes z osebnim avtom peljete ob jutranji in popoldanski konici v Celje vsaj uro in pol, bi se v primeru povečanega prometa z javim prometom lahko pripeljali prej kot v 1 uri. V 1 uri pripelje tudi vlak, katerega pomanjkljivost pa je skoraj nič direktnih povezav zaradi malo potnikov.
2. S prehodom večine javnih uslužbencev na javni promet bi se bistveno zmanjšal izpust plinov, kar je eden od strateških ciljev naše države.
3. Država bi na ta način pomagala preživeti prevoznikom, pa tudi nekaj prihranila. Zaradi večjega števila potnikov bi bili prevozi cenejši in stroški mesečnih vozovnic nižji kot danes. Država bi prihranila tudi pri tistih, ki bi si še naprej privoščili luksuz vožnje z lastnim vozilom (luksuz, kadar je na relaciji primerno javno prevozno sredstvo).
4. S tem načinom obračunavanja bi tudi na hitro opravili z zaslužkarstvom na račun potnih stroškov. Prijave stroškov za prevoz iz prijavljenega stalnega bivališča na oddaljenem vikendu je sicer zdaj bolj preganjana, a še vedno je tega kar nekaj. Veliko bolj pogosto je obračunavanje celotne vrednost potnih stroškov, ki so v resnici precej nižji, če se jih v avtomobilu vozi več. Nekdo bi rekel, v redu je, da e znajdejo, ampak to plačujejo davkoplačevalci.
5. Država s tem načinom dodatno prispeva k vožnjam na velike razdalje. Če nekdo dela npr. v Ljubljani, se mu splača preseliti stran od delovnega mesta, če so prometne povezave dobre. Nepremičnine so bistveno cenejše, običajno tudi življenjski stroški, javni uslužbenec pa pridobi še pri plači z višjimi potnimi stroški.
6. Večina razvitih držav povračila potnih stroškov niti ne pozna. V nekaterih državah ti delodajalec krije potne stroške samo v primeru prerazporeditve na oddaljeno lokacijo, v nekaterih tudi v primeru prve zaposlitve na tej lokaciji. Vendar praviloma samo za določeno obdobje. Npr. za 3 mesece. V tem času si lahko najdeš prebivališče blizu delovnega mesta, lahko pa se še naprej voziš, ampak na lastne stroške.