Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

NEIZPLAČILA PLAČ DOL. ZAPOSLENIM PRED PROPADOM PODJETJA - "GOLJUFIJA"

3620 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Grda praksa V Slo. GOSPODARSTVU v neizplačevanju plač bivšim in zaposlenim delavcem tik pred propadom podjetja oz. finančnim zlomom.

NUJNO JE POTREBNO SPREJETI OZ. KORIGIRATI ZAKON, DA TO VRSTNE "GULJUFIJE" NE BODO MOŽNE DO DELAVCEV, KI V TEM PRIMERU POSTANEJO NEMOČNI!

V PRIMERU, DA TOŽIJO SO LE ŠE OB DODATNI DENAR, KI GA NA NJIHOVIH PLEČIH ZASLUŽIJO ODVETNIKI, KER JE TERJATEV MINIMALNA ALI PA NEUSPEŠNA, KER GRE PREJ PODJETJE V STEČAJ OZ. NIMA NOBENIH NAVIDEZNIH DOHODKOV OD KODER BI LAHKO TERJALI TERJATEV.

TO JE POTREBNO NEMUDOMA PREPREČITI V PRAKSI IN NE SAMO NA PAPIRJU.

LEPO BI BILO, DA BI TAKŠNE TERJATVE ZA NAZAJ IZTERJALA DRŽAVA PREKO PODATKOV O DOHODNINI NA KATERO BO VSAK POSAMEZNIK PODAL UGOVOR V ZAČETKU LETA 2011, KER TEH SREDSTEV NI DOBIL.

PROSIM, DA SE ZADEVA ANALIZIRA GLEDE NA DEJANSKO STANJE IN NE DOKUMENTACIJO V PODJETJIH.

LP.

18 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T toncka007 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 2. 2011

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Zakon o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. ZJSRS kot insolventnost opredeli stečaj in prisilno poravnavo, enake pravice pa imajo tudi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

V skladu z 18. členom pridobi pravice po tem zakonu upravičenec z dnem prenehanja delovnega razmerja, pri čemer je dodaten pogoj v primeru stečaja, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v ZFPPIPP. Opozarjamo na tretji odstavek ZJSRS, ki določa, da prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti. V primeru prisilne poravnave pa je dodaten pogoj, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

V kolikor je torej delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave, je upravičen do izplačila:

  • neizplačanih plač oz. neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke),
  • nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu (največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke) in
  • odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke).

Zahteva za uveljavljanje pravic se vloži na posebnem obrazcu v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja na Zavodu RS za zaposlovanje po sedežu delodajalca. Zahtevi je treba priložiti:

  • dokazilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter
  • dokazilo o tem, da je – v primeru stečaja svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZFPPIPP (razen, kadar je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom) - v primeru prisilne poravnave zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.

Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev menimo, da so pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca ustrezno zavarovane.

Priloge:

Komentarji



  • m mrtn_t

    Saj ni težko:

    1.

    Zakonsko se opredeli, da so delojemalci ABSOLUTNO PREDNOSTI UPNIKI, pred bankami, skladi, povezanimi podjetji in drugimi povampirjenimi upniki. Iz tega so IZKLJUČENI vsi z individualnimi pogodbami (večinoma management).

     

    2.

    Zakonsko se opredeli, da če delojemalci iz stečajne mase niso poplačani v skladu s prejšnjim predlogom, za njihove plače SOLIDARNOSTNO ODGOVARJA ves management, celoten nadzorni svet in vsi lastniki (nad recimo 2%, da se izključi kake majhne certifikatske reveže, ki nimajo vpliva) in to Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM (vključno s finančnim premoženjem, deleži v drugih podjetjih,...) in s premoženjem, ki so ga odtujili v korist partnerjev in družinskih članov v zadnjem letu (ali dveh) do stečaja.

    Če je (so)lastnik podjetja v stečaju drugo podjetje, solidarnostno odgovarja tudi to oziroma naprej njegovi lastniki in management.

    (tu se vgradi neka varovalka, da ne bi podjetje bilo v lasti 60 drugih podjetji, kjer ima vsako manj kot 2%, zadaj pa "sedi" isti lastnik)

     

    3.

    Ustanovi se nek organ, (varstveni sklad, shema,...), ki po službeni dolžnosti KOLEKTIVNO izvršuje pravice delavcev iz zgornjih dveh točk.

    Ta organ zagotovi izplačilo delavcem, nato pa terjatve izterja iz stečajne mase, od managementa, solastnikov,..., kot je opredeljeno zgoraj, SKUPAJ Z ZAMUDNIMI OBRESTMI IN STROŠKI IZTERJAVE.

    Pri tem NIMA NIKAKRŠNE ZAKONSKE MOŽNOSTI, da OPUSTI izterjavo od fizičnih oseb, omenjenih zgoraj.

    Še posebej se opredeli dolžnost iskanja premoženja tudi v tujini.

     

    Razlog:

    Delojemalec je že tako v podrejenem asimetričnem odnosu na relaciji "delojemalec-delodajalec". Država mora vzeti za svojo DOLŽNOST, da ga v tem odnosu ZAŠČITI!

     

    • i igor

      to, da so tisti z individualnimi pogodbami izključeni iz tega, je čista neumnost. Podjetje lahko pač vsakega delavca zaposli po individualni pogodbi in se tako elegantno izogne temu.

    • m mrtn_t

      Odgovor Igorju:

      Imaš prav.

      Management in uprava.

       

       

  • p pravica_ljudem

    Vsekakor obstajajo mehanizmi da se to prepreči oziroma skoraj v celoti onemogoči. No tako je vsaj v zglednih zahodnih državah. Prepričan sem da je predlog vreden razmisleka že zato ker sedeti na lovorikah starih zakonov in govoriti, da se to že izvaja se mi zdi napačno. Zakaj se to dogaja predvsem pri nas ne pa toliko v nekaterih zglednih zahodnih državah? Verjetno so zakoni in predpisi tam boljši saj druge logične razlage ni.

  • Ikona uporabnika Anti NWO Anti NWO

    Ja drzava bi mogla ukrepati nujno glede tega, ker jaz ne mislim podpirati kriminala in tudi ne mislim vec delati, se posebej ne do 65 leta, ker z tem, bi samo se podpiral to mafijo od kriminala, ki nic ne dela in sluzi na nas racun.

     

    Mislim res moras biti neumen, da delas dandanes, ali pa svinja, ker kakorkoli gledas, delati se ne splaca, ker to je samo podpiranje kriminala.


Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si