delavec ne sme biti revež

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi z navedenim predlogom vam uvodoma pojasnjujemo, da minimalna plača ni materija plačnega sistema, saj se višina minimalne plače določa na podlagi pravil, ki so določena z Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18; v nadaljevanju: ZMinP). ZMinP v 2. členu določa pravico do minimalne plače. Delavec, ki dela polni delovni čas ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki je določena v skladu z ZMinP, pri čemer je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se ne vštevajo v minimalno plačo. Znesek minimalne plače mora delodajalec izplačati delavcu tudi v primerih, ko bi imel delavec po določilih kolektivne pogodbe nižjo plačo.

Skladno s 6. členom ZMinP znesek minimalne plače v skladu z drugim odstavkom 3. člena in 5. členom tega zakona določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji, del katerih so tudi predstavniki sindikalne strani, ki zastopajo zaposlene v javnem sektorju.

Neposredne povezave med določanjem višine minimalne plače po ZMinP in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18: v nadaljevanju: ZSPJS), skladno s katerim se določa način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, ni. ZSPJS določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna (četrti odstavek 13. člena). Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku (12. točka 2. člena ZSPJS). Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega zakona (tretji odstavek 5. člena ZSPJS). Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja (9. točka 2. člena ZSPJS). Iz tega izhaja, da je osnovna plača odvisna od delovnega mesta oziroma naziva, v katerem javni uslužbenec opravlja naloge.

Nadalje v zvezi s sistemsko ureditvijo položaja plačne skupine J izpostavljamo, da je Vlada Republike Slovenije z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sklenila Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21 z dne 3. 6. 2021), iz katerega izhaja jasna zaveza socialnih partnerjev, da se bodo nadaljevala usklajevanja o plačnih razredih, izhajajočih iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice. Prav tako se bodo nadaljevala pogajanja o neusklajenih zadevah iz naslova odprave varčevalnih ukrepov, in sicer na osnovi novih predlogov pogajalskih strani. V tej zvezi vam sporočamo, da je dne 14. 7. 2021 tudi že potekala seja pogajalske komisije, na kateri je bilo dogovorjeno, da se bodo pogajanja glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, na podlagi podanih predlogov s strani reprezentativnih sindikatov, nadaljevala v mesecu septembru.

Pri tem je potrebno upoštevati, da je vrednotenje delovnih mest v okviru posameznih plačnih skupin vsebinsko in časovno zahteven proces, v katerem se opravi primerjava vseh delovnih mest podobne stopnje zahtevnosti po plačnih skupinah, kot tudi primerjava zahtevnosti in odgovornosti delovnih mest znotraj posameznih plačnih skupin med različnimi tarifnimi razredi. Usklajevalni proces poteka skupaj s socialnimi partnerji, z namenom, da se doseže soglasje in da se s spremembami ne ustvarijo nove anomalije pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

Že sedaj pa velja opozoriti, da bi morebitno poviševanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice oziroma višanje uvrstitev delovnih mest v nižjih razredih plačne lestvice povzročilo spremembo razmerja plač v odnosu do ostalih delovnih mest. Za premostitev te vrzeli, s čimer pa bi bilo vendarle treba ohraniti razlike v plačah glede na zahtevnost in odgovornost v zvezi z opravljanjem nalog, bi bilo treba zagotoviti enormna javnofinančna sredstva. Ob tem velja posebej opozoriti, da se je masa plač v javnem sektorju po javno dostopnih podatkih v obdobju januar 2020 – januar 2021 povečala za cca 25 odstotkov.