20. 4. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Analiza obstoječega stanja:
Obveznost prijave in objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, kot je določena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – v nadaljnjem besedilu: ZUTD), je skladna z določbo 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljnjem besedilu: ZDR), po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. Delodajalci so dolžni zavodu pošiljati prijave prostih delovnih mest oziroma vrst dela z določenim rokom za prijavo in pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje dela, razen, kadar sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem ali kadar se po ZDR in po ZUTD sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, ga javno objavi na željo delodajalca (ta lahko zagotovi javno objavo na drug način) in v tem primeru izvede vse postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
Vsebino in način objave prostega delovnega mesta podrobneje ureja Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta ali vrste dela, postopku posredovanja zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 105/10; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se kot javna objava šteje objava v prostorih zavoda in na spletnih straneh zavoda. Zavod v dogovoru z delodajalcem prosta delovna mesta ali vrste dela posreduje v objavo tudi sredstvom javnega obveščanja. V skladu z določbami pravilnika mora zavod ob prejemu prijave prostega delovnega mesta ali vrste dela, v kateri delodajalec opredeli, da želi sodelovanje pri posredovanju kandidatov za zaposlitev, ugotoviti, ali so v evidencah, ki jih vodi zavod na podlagi določb ZUTD, vpisane osebe, za katere bi zaposlitev na tem delovnem mestu ali vrsti dela predstavljala ustrezno ali primerno zaposlitev in:
- ponuditi prosto delovno mesto ali vrsto dela tistim osebam, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta ali vrste dela,
- preveriti njihovo usposobljenost in pripravljenost,
- se z delodajalcem dogovoriti o načinu sodelovanja ter
- izvesti napotitev dogovorjenega števila najustreznejših kandidatov.
Zavod ob izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto ali vrsto dela delodajalcu posreduje informacijo o napotenih kandidatih ter ga zaprosi za dostavo obvestila o izidu posredovanja, lahko pa tudi sodeluje pri zaposlitvenih razgovorih.
Zavod pa ima v skladu z določbo 27. člena ZUTD možnost odklonitve posredovanja kandidatov delodajalcem z negativnimi referencami, o katerih vodi evidenco v skladu z določbo pete alineje prvega odstavka 123. člena ZUTD, vse dokler so vpisani v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Posredovani predlog sicer ocenjujemo kot dobronameren, vendar na splošno zelo težko, na podlagi veljavne zakonodaje ali njenimi morebitnimi spremembami na področju, ki ga ureja ZUTD, pa sploh neizvedljiv. Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki želi objaviti prosto delovno mesto ali vrsto dela, je v javni objavi slednjega, ta obveznost pa je določena v ZDR. Smisel javnega objavljanja prostih delovnih mest oziroma vrst dela in njihovo prijavljanje zavodu je v tem, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Problematika objavljanja (kot jih poimenuje predlagatelj) »navidezno prostih delovnih mest« je v teh postopkih sicer nesporno prisotna, vendar pa bi jo bilo potrebno po našem mnenju reševati v okviru sprememb ZDR in druge področne zakonodaje. Ta predpis namreč določa obveznost javne objave vsakega prostega delovnega mesta oziroma vrste dela v primeru, ko delodajalec zaposluje nove delavce, ne daje pa podlage za ustvarjanje izjem od tega pravila, kot bi bile podane tudi v primeru, če bi se od delodajalca zahtevalo, da zavodu hkrati s prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela predloži tudi podatke o kandidatu, ki si ga je »neuradno« že sam izbral. Takšna zahteva do delodajalca bi bila lahko sporna tudi z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Za razumevanje zgoraj pojasnjenega je potrebno še dodatno obrazložiti, da pomeni določba 7. člena ZUTD konkretizacijo določbe drugega odstavka 23. člena ZDR, saj določa način in postopek, po katerem se izvede javna objava. Navedeno pomeni, da je v tem kontekstu kot obveznost, ki izhaja iz sistemske ureditve področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, določena zgolj obveznost prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela zavodu, v okviru katere pa, kot že omenjeno, ni možno selekcioniranje teh prijav za namene ustvarjanja izjem od obveznosti javnega objavljanja v primerih, kot jih navaja predlagatelj.