Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola.

9796 OGLEDOV 20 KOMENTARJEV

Predlagam, da se v novem Zakonu o pravilih cestnega prometa določi milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola.

K predlogu me je spodbudila vedno pogostejša praksa ljubljanskih policistov, ki v poznih večernih oz. bolje rečeno zgodnjih jutranjih urah lovijo študente na kolesih ter jim izrekajo drakonske kazni za vožnjo pod vplivom alkohola. To se mi zdi sporno iz več vidikov.

Novi zakon o pravilih cestnega prometa določa zelo stroge kazni za vožnjo pod vplivom alkohola: 1200 evrov denarne kazni in pridržanje voznika v prostorih policije do iztreznitve (od 6 do 12 ur). Ratio zakonodajalca je tukaj jasen: alkoholizirani vozniki predstavljajo veliko grožnjo varnosti drugih udeležencev v prometu, zato jih je treba kaznovati z najvišjimi kaznimi.

Enaka ureditev za kolesarje se mi ne zdi utemeljena, saj kolesarji ne predstavljajo enake grožnje v prometu kot vozniki motornih vozil. Sicer dvomim, da obstaja kakšna raziskava na to temo, ampak ali se spomni kdo primera ko bi pijani kolesar povzročil prometno nesrečo s hujšimi poškodbami ali celo s smrtnim izidom?

Bistvo kaznovalnega prava je, da denarna kazen odraža težo prekrška oz. nevarnost, ki jo predstavlja prepovedano ravnanje. V tem primeru relativno nizka teža prekrška ne vzdrži najvišje denarne kazni.

Kaj vi mislite, ali je pravično, da se kolesarja kaznuje z 1200 evri, kar je enako kot 6 mesecev državne štipendije, obenem pa se ga odpelje še na pridržanje do jutra samo zato, ker je vozil kolo pod vplivom alkohola, pri tem pa ni nobenega ogrožal???

Obenem bi rad poudaril, da v Ljubljani med 12. in 3. uro zjutraj, ko se večina študentov odpravi domov, ni nobenega javnega prevoza. Meni se zdi celo odgovorno, da se ljudje raje odpeljejo na zabavo s kolesom, sploh če vemo, da je druga alternativa avtomobil.

12 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S schimaki 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 2. 2011

Odziv Ministrstva za promet

Zaradi hitrega razvoja motorizacije je postala epidemija poškodb v cestnem prometu v zadnjih desetletjih eden ključnih problemov razvoja prometa. Številne študije kažejo na prevladujočo vlogo človeškega dejavnika v cestnoprometnih nezgodah, le ta pa je pogosto povezan z opitostjo voznikov in ostalih udeležencev cestnega prometa. Delež alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod v slovenskem prostoru upada, vendar je glede na vrednost še vedno zaskrbljujoč. Največji delež alkoholiziranih povzročiteljev je ugotovljen pri povzročiteljih cestnoprometnih nezgod s smrtnim izidom, glede na svojstvo pa je delež alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod med vsemi povzročitelji iste skupine največji med vozniki koles z motorjem (blizu 20%), le malo za njimi so kolesarji (18%), pešci (17%), vozniki traktorjev (16%), nato sledijo vozniki motornih koles (13%) ter vozniki osebnih avtomobilov (12%). Če pogledamo statistične podatke o posledicah prometnih nesreč glede na vrsto udeležencev ter njihovih povzročiteljev, pa je stanje sledeče. V letu 2008 je v prometnih nesrečah umrlo 16 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo kar 8), hudo telesno poškodovanih je bilo 155 kolesarjev (med njimi 97 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 854 (med njimi 391 povzročiteljev). V letu 2009 je v prometnih nesrečah umrlo 18 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo kar 11), hudo telesno poškodovanih je bilo 175 kolesarjev (med njimi 105 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 909 (med njimi 408 povzročiteljev). V letu 2010 pa je v prometnih nesrečah umrlo 16 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo 9), hudo telesno poškodovanih je bilo 125 kolesarjev (med njimi 76 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 834 (med njimi 396 povzročiteljev). V Sloveniji sta torej vsak tretji povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola, kar je tudi dokazala raziskava o varnosti v cestnem prometu, ki jo je v lanskem letu izdelal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V obdobju 2004-2008 je imel vsak 2,8 povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom več kot 0,5 g alkohola/kg krvi. To pomeni skupno 35,6%. Če pa upoštevamo vse povzročitelje, ki so imeli več kot 0,0 g alkohola/kg krvi, pa je znašal njihov delež med vsemi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom v obdobju od 2004-2008 kar 48,9%, torej skoraj polovica oziroma vsak drugi povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel v krvi neko količino alkohola. Povprečna količina alkohola pri navedenih 48,9% povzročiteljih je znašala 1,25 g alkohola/kg krvi, od teh 48,9% povzročiteljev pa jih je imelo le 20% manj kot 0,25 g alkohola/kg krvi. V zavesti večine ljudi sta alkohol in vožnja (ne glede na prevozno sredstvo) nekaj, kar se ne izključuje, kar je torej povezano. Takšni vedenjski vzorci, ki temeljijo v globalno zakoreninjenih socialnih navadah so zaskrbljujoči, zato se zavedamo, da bo pot do prometa brez alkohola še dolga. Tuji zgledi kažejo, da so v nekaterih državah kar za tretjino zmanjšali delež cestnoprometnih nezgod pod vplivom alkohola po zaslugi ostrejše zakonodaje (kjer se kazenske sankcije niso razlikovale glede na dejstvo ali je bil obravnavani udeleženec v cestnem prometu voznik motornega vozila ali voznik kolesa), prav tako pa je imelo pozitiven učinek znižanje še dopustne koncentracije alkohola v krvi voznikov ter ustreznejše obravnave opitih voznikov v okviru zdravstvene selekcije. S prenovo zakonodaje na področju varnosti cestnega prometa smo tudi v Sloveniji celovito pristopili k reševanju problematike alkohola v cestnem prometu. Če želimo doseči znižanje deleža alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod v slovenskem prostoru ter znižanje deleža alkoholiziranih voznikov (torej vseh voznikov), je torej nujno potrebno, da vse obravnavamo enako (tako na področju rehabilitacij kot na področju kaznovalne politike).

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 16. 12. 2010 | 00:37:19

Milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola.

Predlagam, da se v novem Zakonu o pravilih cestnega prometa določi milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola.

K predlogu me je spodbudila vedno pogostejša praksa ljubljanskih policistov, ki v poznih večernih oz. bolje rečeno zgodnjih jutranjih urah lovijo študente na kolesih ter jim izrekajo drakonske kazni za vožnjo pod vplivom alkohola. To se mi zdi sporno iz več vidikov.

Novi zakon o pravilih cestnega prometa določa zelo stroge kazni za vožnjo pod vplivom alkohola: 1200 evrov denarne kazni in pridržanje voznika v prostorih policije do iztreznitve (od 6 do 12 ur). Ratio zakonodajalca je tukaj jasen: alkoholizirani vozniki predstavljajo veliko grožnjo varnosti drugih udeležencev v prometu, zato jih je treba kaznovati z najvišjimi kaznimi.

Enaka ureditev za kolesarje se mi ne zdi utemeljena, saj kolesarji ne predstavljajo enake grožnje v prometu kot vozniki motornih vozil. Sicer dvomim, da obstaja kakšna raziskava na to temo, ampak ali se spomni kdo primera ko bi pijani kolesar povzročil prometno nesrečo s hujšimi poškodbami ali celo s smrtnim izidom?

Bistvo kaznovalnega prava je, da denarna kazen odraža težo prekrška oz. nevarnost, ki jo predstavlja prepovedano ravnanje. V tem primeru relativno nizka teža prekrška ne vzdrži najvišje denarne kazni.

Kaj vi mislite, ali je pravično, da se kolesarja kaznuje z 1200 evri, kar je enako kot 6 mesecev državne štipendije, obenem pa se ga odpelje še na pridržanje do jutra samo zato, ker je vozil kolo pod vplivom alkohola, pri tem pa ni nobenega ogrožal???

Obenem bi rad poudaril, da v Ljubljani med 12. in 3. uro zjutraj, ko se večina študentov odpravi domov, ni nobenega javnega prevoza. Sedanja ureditev praktično spodbuja ljudi, naj se raje odpeljejo z avtomobilom, kazen je tako ali tako enaka. Pri tem se mi zdi tudi

Komentarji