6. 8. 2021
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja
Obveznost javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod), kot je določena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZUTD), je skladna z določbo 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), na podlagi katere mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDR-1 se za javno objavo šteje tudi objava, ki jo izvede zavod. Pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji predstavlja element ustavno varovane pravice do svobode dela (49. člen Ustave RS), obe ustavni določili pa je mogoče uresničiti samo, če so razpoložljiva delovna mesta javno objavljena. Glede na navedeno se lahko izjeme od obveznosti javne objave določijo samo z zakonom (26. člen ZDR-1).
V skladu s 7. členom ZUTD zavod na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Pri zavodu morajo javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, kot jih določa 26. člen ZDR-1.
Namen, vsebino in način sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela zavodu, način javne objave prostega delovnega mesta pri zavodu in postopek posredovanja zaposlitve podrobneje ureja Pravilnik o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, javni objavi ter postopku posredovanja zaposlitve (Uradni list RS, št. 53/17; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v 5. členu določa, da zavod zagotovi javno objavo prostega delovnega mesta ob prejemu sporočila, v katerem delodajalec naroči javno objavo prostega delovnega mesta. Kot javna objava se za delodajalce iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države šteje objava v prostorih zavoda in na spletni strani zavoda, za ostale delodajalce pa se kot javna objava šteje objava v prostorih zavoda oziroma na spletni strani zavoda.
Objava prostega delovnega mesta vsebuje naslednje podatke:
- podatke o delodajalcu,
- podatke o delovnem mestu,
- podatke o pogojih za opravljanje dela in
- opredelitev roka za prijavo in načina prijave kandidatov.
Če delodajalec želi posredovanje kandidatov, lahko objava vsebuje tudi naslednje podatke:
- opredelitev načina posredovanja kandidatov za zaposlitev,
- dodatne podatke o prostem delovnem mestu,
- druge podatke, povezane s postopkom posredovanja zaposlitve.
Na podlagi četrtega odstavka 5. člena pravilnika lahko zavod zavrne javno objavo prostega delovnega mesta, če ta ni v skladu s predpisi o urejanju trga dela, delovnih razmerjih ali preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ali ko ugotovi obstoj okoliščin, iz katerih izhaja, da ni namenjena zaposlitvi pri delodajalcu, ki jo je predlagal, in sicer zlasti v primerih, ko:
1. iz sporočila o prostem delovnem mestu ali iz pogojev za opravljanje dela izhaja:
- očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
- da se z javno objavo ne namerava pridobiti kandidatov za sklenitev delovnega razmerja, ampak za opravljanje dela na podlagi podjemne ali druge pogodbe civilnega prava, registracije samostojne dejavnosti ali druge oblike dela, ki ni delovno razmerje,
- da se delo nanaša na dejavnost, za katero delodajalec ni ustrezno registriran,
- potreba po zaposlitvi delavca, katerega delo bi delodajalec posredoval drugemu uporabniku, čeprav ni vpisan v register delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu;
2. na podlagi podatkov spremljanja zaposlovanja in postopkov posredovanja na prosta delovna mesta ugotovi, da delodajalec z objavo prostih delovnih mest dejansko ne išče delavcev, ki bi jih zaposlil, ampak z namenom, da prijavljenim kandidatom ponudi izvedbo določene storitve ali da zbere njihove podatke z namenom njihove nadaljnje uporabe;
3. na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije ugotovi, da delodajalec ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost;
4. na podlagi podatkov Inšpektorata Republike Slovenije za delo, prijave delavca oziroma sodne odločbe ugotovi, da delodajalec ne spoštuje delovnopravne zakonodaje, in sicer, če odpušča v nasprotju s predpisi ali grobo krši pravice delavcev iz dela, zaradi česar ga zavod vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.
Zavod o zavrnitvi javne objave pisno obvesti delodajalca.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki razpolaga s prostim delovnim mestom in želi nanj zaposliti delavca, je v javni objavi prostega delovnega mesta ali vrste dela, z namenom, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Opustitev obveznosti javne objave prostih delovnih mest je, ob upoštevanju zgoraj navedene ustavne določbe, ki določa eno od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mogoča le v izjemnih primerih, določenih z ZDR-1. Glede na to, da sta prosta izbira zaposlitve in enakopraven dostop do delovnega mesta človekovi pravici, določeni v Ustavi RS, od uveljavljene ureditve v ZDR-1 v zvezi z obveznostjo javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela torej ni mogoče odstopati.
Obveznost javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v skladu z določbami ZDR-1 velja tudi za delodajalce iz javnega sektorja, prav tako zanje veljajo izjeme od omenjene obveznosti, določene v 26. členu ZDR-1, vendar v primerjavi z delodajalci iz zasebnega sektorja s to razliko, da so delodajalci iz javnega sektorja po določbah ZUTD javno objavo dolžni zagotoviti preko zavoda, medtem, ko je zasebnim delodajalcem omogočena samostojna odločitev o načinu javne objave; zasebni delodajalec se lahko torej sam odloči, da javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela ne bo izvedel preko zavoda, ampak na drug način, npr. v prostorih delodajalca, na spletni strani delodajalca ali na drug običajen način. Ob tem zavod pri javnem objavljanju prostih delovnih mest nastopa le v vlogi posrednika, obveznosti iz tega naslova so mu naložene zgolj v zvezi z napotovanjem brezposelnih oseb na objavljena prosta delovna mesta. Opisana zakonska ureditev zagotavlja večjo transparentnost pri objavljanju prostih delovnih mest ali vrst dela v javnem sektorju, po drugi strani pa omogoča zagotovitev javne objave preko zavoda zgolj tistim delodajalcem iz zasebnega sektorja, ki se za to samostojno odločijo oziroma ki želijo, da jim zavod na objavljena prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate med brezposelnimi osebami ali pri zavodu prijavljenimi iskalci zaposlitve. Veljavna zakonska ureditev obveznosti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela preko zavoda pa potencialnim kandidatom za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela v ničemer ne omejuje ali zmanjšuje možnosti seznanitve s prostim delovnim mestom ali vrsto dela.
Ministrstvo dodatno pojasnjuje, da je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela - ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) opuščena ureditev, v skladu s katero so bili vsi delodajalci zavodu dolžni prijaviti vsako prosto delovno mesto. Ob ohranitvi obvezne javne objave prostega delovnega mesta v ZDR-1, s katero se uresničuje ustavna določba o enakih možnostih dostopa do prostih delovnih mest, se je s tem odpravila nerealna slika prostih delovnih mest v Republiki Sloveniji, t.j. objava tistih prostih delovnih mest, za zasedbo katerih so številni delodajalci iz zasebnega sektorja že v naprej izbrali kandidata/e. V primeru ponovne uvedbe obveznosti prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela in/ali obvezne javne objave preko zavoda za vse delodajalce (tako iz javnega kot iz zasebnega sektorja) pa bi na trgu dela iz opisanih razlogov ponovno prišlo do izkrivljenega stanja ponudbe prostih delovnih mest, kar ne bi v ničemer prispevalo k lažjemu seznanjanju iskalcev zaposlitve s prostimi delovnimi mesti, hkrati pa bi predstavljalo dodatne administrativne obremenitve tako zavoda kot delodajalcev.
Veljavno zakonsko ureditev javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela preko zavoda v skladu z določbami ZUTD ocenjujemo kot ustrezno in primerno, zato predloga ne podpiramo.