Priznanje poklicnih bolezni in poškodb
Mislim, da je že skrajni čas, da se popravijo krivice storjene delovnim invalidom glede priznanja poklicnih pokojnin glede poklicnega obolenja ali poškodbe!
Opravljala sem delo v DSO, zaradi pomanjkanja kadra nas je zel
o veliko zbolelo in utrpelo poškodbe gibalnega sistema zaradi preobremenitve in nečloveških ter nevzdržnih pogojev dela, kljub opozorilom ni ukrepal nihče! Dokler telo ne omaga delaj, če ne, lahko greš, je bil odgovor vodilnih!
Delo smo opravljali z srcem in dušo, sedaj pa sami ostali z nenormalno nizkimi nadomestili, kljub temu, da ne moremo opravljati dela in smo nezmožni za delo, tega nikjer nihče ne upošteva! Prosim, da se odpravi DISKRIMINACIJA DELOVNIH INVALIDOV GLEDE UREDITVE VIŠINE IN STATUSA POKLICNIH OBOLENJ IN POŠKODB, DA BOMO TUDI MI LAHKO DOSTOJNO ŽIVELI, SAJ SMO OPRAVLJALI DELO V NEVZDRŽNIH RAZMERAH IN POGOJIH! Zelo veliko smo prispevali v dobrobit države, sedaj pa ostali brez pravic, katere nam pripadajo, a si odgovorni zatiskajo oči pred resnico!
klip.si/video/pretresljiv-zapis-hcerke-rudarja-moj-oce-je-za-to-delo-placal-najvecjo-ceno
"Moj oče, kot mnogi drugi, je za to delo plačal največjo ceno. Leta vdihavanja prahu in izpostavljenosti nevarnim snovem so pustila posledice. Zbolel je za rakom in kmalu smo razumeli, da mu rudnik ni vzel le zdravja, ampak tudi življenje.
Po njegovi smrti sem želela razumeti in poiskati odgovore. Obrnila sem se na vodstvo rudnika, a namesto iskrenega sočutja sem naletela na prazne besede, hladen nasmeh in igrano prijaznost. Tisti, ki so jih vodili in jih še vodijo so bogateli na njihov račun. Trpljenja naših očetov, nikoli niso občutili. Nikoli niso vedeli, kaj pomeni živeti s strahom pred sireno ali gledati, kako rudnik uničuje zdravje in življenja ljudi."
Vsaka ji čast, za vse glede azbestoze ampak pri zakonu o poklicnih boleznih je pa pošteno zamočila....
www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci/dr-metoda-dodic-fikfak
www.dnevnik.si/1043053236
Da bi bili čim dlje zdravi na delu in tudi po upokojitvi
Posameznik s potrjeno poklicno boleznijo ima pravico do stoodstotnega nadomestila plače v času bolniške odsotnosti zaradi bolezni. Večina vlog se nanaša na ugotavljanje sindroma karpalnega kanala.
Tina Recek, Večer
1. julij 2024 00:00
Pred letom je zaživel pravilnik o poklicnih boleznih. Ta določa tako poklicne bolezni kot med drugim tudi postopek njihovega ugotavljanja. Koliko je bilo oddanih vlog za ugotavljanje poklicne bolezni, koliko delavcev je bilo pri tem uspešnih in katera bolezen se jim je priznala, nam je pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ), prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.»Če se primerjamo s povprečjem v državah Evropske unije, bi morali potrditi od 800 do 1000 poklicnih boleznih na leto, a smo od 117 vlog v enem letu le dve, skupno pa do danes tri, torej v dobrem letu,« razkriva statistiko zdravnica. Zakaj tako nizka številka? Po njenem mnenju odgovor tiči v še vedno premajhni ozaveščenosti, predvsem pa v strahu pred delodajalčevimi posledicami. »Ko pridemo na ogled delovnih mest, denimo v proizvodnjo, nas tam pričaka vodstvo v spremstvu pravnika. Delodajalci z nami sodelujejo, a se zgodi, da nas sprejmejo, kot da smo inšpekcija, ki je prišla preverjat, ali so naredili kaj narobe. Namesto da bi v nas videli svetovalca, ki svetuje, kako 'ozdraviti' delovno mesto, da bodo delavci čim dlje zdravi, učinkovito delali, in ko bodo šli v pokoj, kakovostno živeli, in da ne bodo še drugi delavci zboleli.«Da se okrepi ozaveščenost, bodo jeseni na KIMDPŠ začeli kampanjo.
V tujini med poklicnimi boleznimi naglušnost, astma in bolezni kože
Primerjava z evropskimi državami postreže še z enim zanimivim podatkom. Po besedah Dodič-Fikfakove so pri nas delavci vlagali vloge za ugotavljanje bolezni, ki v tujini niso pogoste. Tako je bila večina vlog za ugotavljanje sindroma karpalnega kanala. Na njegov nastanek pa ne vpliva samo delo, temveč več dejavnikov, ki imajo lahko večjo vlogo kot samo delo, od dednih dejavnikov, debelosti, poškodb do zdravil, ki zadržujejo vodo. Od treh priznanih poklicnih bolezni je bila ena sindrom karpalnega kanala, dve pa povezani s prizadetostjo komolca in ramenskega sklepa, ki sodita v sindrom čezmerne obremenitve. Medtem ko v drugih državah EU med poklicnimi boleznimi prevladujejo naglušnost, astma in bolezni kože.
O usodi delavca, pri katerem so ugotovili poklicno bolezen, sogovornica pojasni, da mu jo prizna tudi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če mu jo je že predhodno priznala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, in odloči, ali je zaradi poklicne bolezni tudi delovni invalid, delodajalec pa ga lahko na osnovi tega premesti na ustrezno delovno mesto. A pod pogojem, da mu je ta možnost na voljo. »A kljub poklicni bolezni ni nujno, da je delavec zaradi nje postal invalid. Ne glede na to, ali ima priznano invalidnost ali ne, ima pravico do stoodstotnega plačanega bolniškega dopusta, če je bil na bolniški zaradi poklicne bolezni. To pravico bi moral imeti tudi, če bi stoodstotno nadomestilo uveljavljal za nazaj. Ker še ni take prakse, ne vem, ali se bo to tudi izvajalo,« še pojasni sogovornica.
Seznam se lahko dopolnjuje
Seznam poklicnih bolezni ni dokončen. Pred kratkim se je prvič po sprejetju pravilnika sestal razširjeni strokovni kolegij za medicino dela. Na njem so obravnavali predlog za razširitev seznama z dvema novima predlogoma poklicnih bolezni. Ena bolezen je posttravmatska stresna motnja, ki nastane pri prvih posredovalcih, kot so gasilci, policisti, vojaki in reševalci, ki sodelujejo na primer pri najtežjih nesrečah. Drugi predlog pa je povezan s kožnim rakom, ki nastane pod vplivom sončnih žarkov – ultravijoličnega sevanja. Temu so izpostavljeni gradbeni delavci, prometni policisti, ribiči, solinarji, kmetje, vrtnarji … Če bo kolegij predloga sprejel, ju bodo posredovali ministrstvu za zdravje, ta se bo nato odločil, ali ju bo vključil na seznam poklicnih bolezni.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta si za sprejetje pravilnika prizadevala več kot 30 let. V zvezi z njim se v Obrtni-podjetniški zbornici Slovenije strinjajo, da mora biti področje poklicnih bolezni ustrezno urejeno, vendar pa bi bilo po njihovem mnenju treba pri ugotavljanju poklicne bolezni delodajalcu omogočiti pomembnejšo vlogo.»Ena najbolj nevralgičnih točk pravilnika je vsekakor ta, da pravilnik ne dopušča možnosti pritožbe delodajalca ali kakega drugega pravnega sredstva zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine o potrjenem obstoju poklicne bolezni,«poudarijo.
Krepi se pomen varnosti in zdravja pri delu
Ob tem spomnijo, da jim je ministrstvo za zdravje prisluhnilo v pobudi, v kateri so se zavzemali, da na predlog delodajalca, ne po uradni dolžnosti, interdisciplinarna skupina strokovnjakov v postopku ugotavljanja poklicne bolezni opravi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcu. »Dokaz, da je takšna aktivna vloga delodajalcev pozitivna, izhaja posredno tudi iz poročila KIMDPŠ in njihove ocene, da je sodelovanje z delodajalci dobro in da se z ogledi delovnih mest neposredno krepita pomen varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu ter spoznanje, da naloga skupine ni ugotavljanje odgovornosti delodajalca za nastanek poklicne bolezni, ampak izboljšanje delovnih pogojev in preprečevanje nastanka poklicnih bolezni,« sporočajo iz Obrtne-podjetniške zbornice Slovenije.
Statistika je pa res katastrofalna ampak seveda kot vedno, oni nič krivi....
www.pressreader.com/slovenia/ona/20240227/281526525995740
Dolgotrajna bolniška moje sosede (vir: www.finance.si/manager/dolgotrajna-bolniska-moje-sosede/a/9017257)
Ne dolgo nazaj na stopnicah dohitim sosedo. Aktivna gospa srednjih let se po njih prav počasi vleče. »Kaj pa je s teboj?!)«, me zanima. « Eh, sklepi, kolki še najbolj«, mi pravi. Zanima me seveda kaj več, malo poklepetava. Izvem še kaj preveč, osupne pa me dejstvo, da bo, delavka v proizvodnji, kar precej časa doma. »Diagnozo že imam, diagnozo, ampak do zdravljenja pa ne pridem. Čakalne dobe. Za privat pa nimam«, je žalostna. Če bo sreča, bo na vrsti čez eno leto....
Dejstva so neizprosna in jasna, merjena v številkah. ZZZS opozarja na velik skok bolniških odsotnosti, pravzaprav na skok sredstev, ki jih Zavod za to namenja. Pri trajanju bolniških postajamo rekorderji v Evropi, delež odsotnosti narašča daleč nad povprečje EU. Ta prispevek je zgolj poskus uperiti prst v možne razloge in hkrati opozoriti, kje se iskati odgovore.
Začela bom s preventivo. Je na tem področju aktivnosti dovolj? Je cenjeno, če človek dodatno sam naredi karkoli za svoje zdravje? Lahko uvedemo napotnice za telovadbo in zdravo prehranjevanje? Lahko stimuliramo aktivno zdravo življenje? Antidepresivi, tablete in operacije so sicer hitrejša možnost, zagotovo pa mnogo, mnogo dražja. Varnost in zdravje pri delu. Medicina dela ne opravi svojega dela. Morda generaliziram, a do sedaj me še nihče ni prepričal v nasprotno. Odgovor zdravnika na prošnjo, da si ogleda delovna mesta na mestu samem je bil: »Veste, to dodatno stane!«. Potem naj raje stane bolniška za delavca, ki bo imel neustrezne pogoje dela, ali kako? Delavce se s površnimi pregledi deklarira za zdrave in na dolgi rok povzroča velika škoda. Delodajalci vsakih 5 let delavce zaradi zakonske nuje sicer pošiljajo na preglede, a limitirajo pregled na najnujnejše. Ker seveda vse stane. Hišni zdravniki delodajalcev ljudi predčasno pošiljajo nazaj na delo in povzročajo kasnejše dolgotrajne bolniške. Pravilnik o poklicnih boleznih in pravilnik o dvigovanju bremen, ki sta bila novelirana v letošnjem letu sta povzročala nesorazmerno nasprotovanje delodajalskih organizacij. Treba je bilo vključiti Mednarodno organizacijo dela, da nas je s postopkom spodbudila k pozitivnim spremembam! Moja soseda bi tudi o tem znala povedati kaj več.
Čas bolniškega staleža v breme delodajalcev je v lanskem delu zakonodajalec skrajšal tako na mesečni kot na letni ravni. Zdaj breme vseh morebitnih šlamparij povezanih z boleznimi nosi Zavod, ki v letošnjem poročilu bije plat zvona zaradi povečanih odhodkov blagajne. Blagajno, ki jo uspemo veliko hitreje prazniti kot polniti, tudi na račun že napisanega. In moja soseda čaka na terapije...
Poklicne bolezni. Po 30 letih obolevanj, smrti, dolgotrajnih bolniških, invalidnosti, vendarle korenit premik. Še se zatika, saj delavke in delavci vsebine še niso vzeli za svojo, potrebno bo ozaveščanje. ZZZS je za te namene včasih imel sredstva, pa je računsko sodišče menilo, da to ni v redu. Koliko zaradi poklicnih bolezni zaposlenih do sedaj, bivši in sedanjih, živih in mrtvih je všteto v statistike bolniških odsotnosti ali umrlih? Veliko, veliko premalo, saj bolezni niso bile prepoznane. Ne v sistemu rednega zdravstva, ne pri specialistih medicine dela. Verjamem, da obstaja tudi povezava med trajanjem bolniške odsotnosti v breme delodajalca in skrbjo le tega za svoje delavce. Manj ko bo v breme delodajalca, manj bo njegove skrbi za zdravje. Ker to ni njihova osnovna dejavnost, ker to stane, ker je konkurenčnost bolj pomembna kot so ljudje. Dokler skrbi za zdravje ne bomo dodali kot obvezno ceno sestavine proizvoda, bo to pač tako. In bo moja soseda čakala na terapijo....
Soseda je okvare pridobila na delovnem mestu. Ker ni bilo prilagoditve dela, ker je dvigala preveč in prepogosto, ker se posledic za človeka ni ugotavljalo, ker se je čakalo, da nekaj odpove. Po upokojitvi, če le mogoče. Vse za konkurenčnost in nizko plačo. Namesto v preventivo v kurativo. Polje, na katerem cveti privatno zdravstvo in venejo ljudje, kot je moja soseda na stopnicah. Čez leto ali dve, ji bo morda bolje, če bo še hodila, seveda.
val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174949961
val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174755391
Spoštovani,
Služba Vlade za zakonodajo je Ministrstvu za zdravje odstopila vaš dopis z vprašanjem v zvezi z veljavnostjo Pravilnika o poklicnih boleznih (Ur. list RS, št. 48/22 - UPB), ki ga je izdal minister za zdravje.
Pojasnjujemo, da se s pravilnikom ureja postopek ugotavljanja poklicne bolezni za poklicne bolezni, ki so na seznamu poklicnih bolezni.
Poklicna bolezen pri delavcu obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med:
- boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni, in
- daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je možno podati vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni tudi za nazaj.
Lep pozdrav,
Mojca Gobec, višji sekretar
Sektor za preprečevanje bolezni in poškodb
REPUBLIKA SLOVENIJA / REPUBLIC OF SLOVENIA
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Direktorat za javno zdravje
Štefanova ulica 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
spletnatv.si/novice/dr-metoda-fik-fak-pravilnik-o-poklicnih-boleznih-je-narejen-za-sedaj-in-ne-za-nazaj
Prešeren z zadnjim verzom "rekoč : Le čevlje sodi naj Kopitar" pove, naj vsak kritizira tisto, na kar se spozna.
200 tisoč Slovencev ima okvaro sluha
prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175040059
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik.
Priporočila EU:
eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/
zssszaupnikvzd.si/baza-znanja/elementi-sistema-varnosti-in-zdravja-pri-delu/poklicne-bolezni/poklicne-bolezni/
www.revijazamojezdravje.si/pravni-nasvet-kaj-moramo-vedeti-o-poklicnih-boleznih/
old.delo.si/gospodarstvo/kariera/cilj-je-zdravje-ne-odskodnine.html
Evo še en zgodovinski presezek, tudi radijske oddaje so lahko dostopne vsem, prvič v živo in s podnapisi
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174955995
Lepo pozdravljeni, vabljeni k ogledu oddaje:
Prisluhnimo tišini, 22. 4. ob 15.25 h na prvem programu TV Slovenija
Gluhota in naglušnost zdaj poklicna bolezen
Končno smo dobili nov pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne 1. maja, torej štiri dni po Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Novi pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen. Pravilnik iz leta 2003 je bil namreč napisan tako, da poklicnih bolezni ni bilo mogoče odkriti, saj je predvideval, da bo delodajalec svojega zaposlenega, če bo posumil, da ima ta poklicno bolezen, poslal na pregled k specialistu medicine dela, kar je seveda konflikt interesov. Kako bo po novem, si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini 22. 4. ob 15.25 na prvem programu TV Slovenija.
www.zds.si/sl/o-zds/novice/v-veljavi-novi-pravilnik-o-poklicnih-boleznih-ki-se-bo-pricel-uporabljati-1-maja-2023/
www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0456/pravilnik-o-poklicnih-boleznih
Čeprav je Slovenija ratificirala konvencije Mednarodne organizacije za delo (konvencijo o odškodnini za poklicne bolezni, dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni ter konvencijo o službah medicine dela), delavke in delavci pa plačujejo obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu, kar bi jim naj zagotavljajo boljše pogoje ob ugotovljeni poklicni bolezni, pa sistem prepoznavanja in potrjevanja poklicnih bolezni v Sloveniji ne deluje že več kot 20 let.
Trenutno stanje najbolje ponazorijo številke, ki same zase zahtevajo hitro ukrepanje. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji več kot 76.000 prejemnikov invalidskih pokojnin in po primerljivih podatkih v Evropi, bi jih vsaj tretjina morala dobivati višjo, torej poklicno invalidsko pokojnino. Pa prejemnikov takšne pokojnine po pričakovanjih ni bilo okrog 25.000, temveč le 191. Da, številka 191 ni napačno zapisana, temveč nazorno kaže nedelovanje sistema. In trenutno stanje kaže tudi število ugotovljenih poklicnih bolezni po letih. Lani jih je bilo ugotovljenih 30, predlani 54, leta 2018 pa 53.
Aprila 2018 je bil sicer zadnji poizkus sprejema novega Pravilnika o poklicnih boleznih kot predlog tedanje ministrice za zdravje, ki pa zaradi nasprotovanja delodajalcev in pravnih opozoril o podnormiranosti področne zakonodaje, žal ni bil sprejeti.
To je bil razlog, da smo poslanke in poslanci pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga s 43 podpisi vložili v petek, 21. maja 2021, v proceduro Državnega zbora. S spremembo bistveno širimo že obstoječi 68. člen zakona, ki govori o poklicni bolezni in pogojih za njeno ugotavljanje. Naš predlog zakona tokrat jasno določa pogoje za obstoj poklicne bolezni, ugotavljanje poklicne bolezni, potrjevanje poklicne bolezni, izvedenski organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prijavo poklicne bolezni, stroške postopka ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni. Pomembno je tudi določilo, da mora minister, pristojen za zdravje v soglasju z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v roku treh mesecev od uveljavitve spremembe zakona izdati operativni predpis, ki je v resnici pripravljen že od leta 2018.
Novelo zakona so v javnem pismu podprli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in sindikatih Pergam, med drugim so v pismu zapisali: »S sprejemom predlaganega zakona bi bil narejen korak naprej proti koncu več kot 20 letnega obdobja, v katerem se v Sloveniji obstoj poklicnih bolezni, z izjemo azbestoze, dejansko praktično ne ugotavlja in posledično ne evidentira. Za številne delavce bi ustrezna pripoznava obstoja poklicne bolezni predstavljala povsem drugačen, ugodnejši položaj in pravice in zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja…«.
Sam si kot prvopodpisani pod spremembo zakona želim, da bi zakon ob glasovanju dobil soglasno podporo. S tem bi bile uresničene želje ob pričetku tega leta. Takrat sem dejal, da bi v letu 2021 morali bistveno izboljšati položaj invalidov znotraj poklicne rehabilitacije, kar nam je že uspelo, prav tako smo zvišali najnižjo invalidsko pokojnino in te dni bomo tudi uspešno spremenili Ustavo Republike Slovenije, kjer bomo zapisali pravico do znakovnega jezika in kot prvi na svetu pravico do jezika gluho slepih.
Ureditev področja poklicnih bolezni bi bil velik uspeh. Zavedam pa se, da nas tudi ob sprejetju tega zakona še vedno čaka veliko dela, ker imamo dolžnost, da po najboljših močeh pomagamo invalidom, ki živijo med nami.
Mag. Dejan Židan, poslanec Socialnih demokratov in predsednik Ustavne komisije, je prvopodpisani pod predlog spremembe zakona.
Berite odziv organa na predlog Ugotavljanje poklicne bolezni ter vse komentarje pod predlogom:
predlagam.vladi.si/predlog/10466
Če prav razumem, so leta 2019 pričakovali ureditev v prihodnjem letu. Odlično, res.