Predlagam, da se v splošno kolektivno pogodbo zopet vključi pravica do dodatnega dneva dopusta za vsakih izpolnjenih 5 let delovne dobe delavca. Pravica bi morala veljati za vse kolektivne pogodbe enako in se ne odvzame tudi če je delavec delal pri različnih delodajalcih.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Prejeli smo vaš predlog, po katerem naj se v splošno kolektivno pogodbo zopet vključi pravica do dodatnega dneva dopusta za vsakih izpolnjenih 5 let delovne dobe. Predlagatelj meni, da bi morala veljati pravica za vse kolektivne pogodbe enako. V odgovoru na podani predlog pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno dajati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podajati obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo iz svoje pristojnosti ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Uvodoma želimo pojasniti, da pridobitev pravice do letnega dopusta in minimalno trajanje le-tega ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE). ZDR-1 v 159. členu določa, kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta, kolikšno je minimalno trajanje letnega dopusta ter primere, ko ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta.
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere, ko delavcu že na podlagi zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta glede na njegove osebne in socialne okoliščine. Te okoliščine so: status starejšega delavca, invalidnost delavca, najmanj 60-odstotna telesna okvara delavca, nega in varstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in otrok, ki še ni dopolnil 15 let starosti. V prvih štirih primerih ima delavec pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, v zadnjem primeru pa najmanj do enega dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Iz prvega odstavka 160. člena ZDR-1 izhaja, da je pri odmeri letnega dopusta treba upoštevati tudi kriterije po veljavnih kolektivnih pogodbah, ki določajo dodatne dneve letnega dopusta oziroma se daljše trajanje letnega dopusta lahko uredi v pogodbi o zaposlitvi. Pojasnjujemo, da kolektivne pogodbe običajno določajo pravico do dodatnih dni letnega dopusta za določeno število let delovne dobe.
Dodajamo, da je eno od temeljnih pravil delovnega prava pravilo ugodnejšega urejanja pravic. ZDR-1 določa minimalne delovne standarde, ki se jih lahko s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi uredi ugodneje.
Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) ureja stranke, vsebino, postopek sklenitve kolektivne pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb. Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavcev in delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev.
Glede na zgoraj navedeno, se stranke kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti lahko dogovorijo o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja; med drugimi vsebinami se lahko v kolektivnih pogodbah stranke dogovorijo tudi o večjem številu dni letnega dopusta, kot je v minimalnem trajanju predpisano v ZDR-1.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega, je od pogajanj strank kolektivnih pogodb odvisno, kako se bodo določene pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev dogovorile.
Ocenjujemo, da predlog glede na veljavno normativno ureditev ni primeren za nadaljnjo obravnavo.