Na Danskem morajo lastniki velikih kmetijskih zemljišč po zakonu na 5 % njihovih zemljišč, tasaditi medonosne rastline za čebele. Predlagam enak sistem obvezne zasaditve medonosnih rastlin na zemljiščih velikosti nad 1 hektar.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V obdobju 2015-2022 se v okviru shem neposrednih plačil izvaja shema zelena komponenta, znotraj katere se izvajajo kmetijske prakse: diverzifikacija, okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) in površine z ekološkim pomenom( PEP). Med površine z ekološkim pomenom se uvršča tudi zemljišče v prahi za medonosne rastline.
Za to podprakso PEP "zemljišča v prahi za medonosne rastline" veljajo pravila, da je vsaj od 1. maja do 31. oktobra tekočega leta prisotna facelija ali ajda oziroma je vsaj od 15. aprila do 15. oktobra tekočega leta prisotna sončnica, lan, bela gorjušica ali oljna redkev. Prisotna je lahko tudi mešanica medonosnih rastlin ali mešanica medonosne rastline ali medonosnih rastlin in drugih kmetijskih rastlin, če je medonosne rastline ali medonosnih rastlin več kot 50 % vzniklih rastlin in če se upošteva obdobje za tisto medonosno rastlino, ki je v mešanici v največjem deležu. V omenjenem obdobju prisotnosti ni dovoljeno spravilo medonosne rastline ali medonosnih rastlin. Mulčenje ali košnja brez spravila je dovoljena le, če se nato takoj zagotovi ponovna prisotnost medonosne rastline ali medonosnih rastlin.
PEP morajo v skladu z EU zakonodajo obvezno zagotavljati kmetijska gospodarstva z več kot 15 ha ornih površin. Poleg zemljišč v prahi za medonosne rastline lahko izbirajo tudi med površinami z "navadno" praho, površinami z rastlinami, ki vežejo dušik in površinami z podsevki ali naknadnimi posevki.
Podprakso "zemljišča v prahi za medonosne rastline" je v letu 2020 izvajalo 91 nosilcev kmetijskih gospodarstev na skupno 172 ha.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 podpira tudi setev neprezimnih medonosnih posevkov. Ta zahteva se izvaja v okviru operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo (podpora znaša 93,60 EUR/ha letno) ter Vodni viri (podpora znaša 156 EUR/ha letno).
V sklopu te zahteve:
Podpora se dodeli za setev ajde, bele gorjušice, boreča, detelj, facelije, grahorja, krmnega graha, lana, njivske grašice, oljne repice (jare), oljne ogrščice (jare), perzijske detelje, rjave indijske gorčice in sončnice.
Vstop v ukrep KOPOP je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja pet let.
Za navedeno zahtevo je za leto 2019 v okviru operacije:
Predvideno je, da bo podpora za medonosne rastline vključena tudi v Strateški načrt SKP 2023–2027, seveda ob upoštevanju EU in nacionalnih predpisov ter strateških in programskih dokumentov.
Več informacij o ukrepu KOPOP je dostopnih na spletni strani https://www.program-podezelja.si/sl/.