Predčasni odpust iz zapora

Odziv Ministrstva za pravosodje

V okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so bili z namenom preprečevanja širjenja COVID-19 v zavodih za prestajanje kazni zapora sprejeti številni ukrepi. Sprejemali so se po načelu sorazmernosti in postopnosti glede na prostorske in druge zmožnosti posameznega zavoda. Z začasnimi ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ki so bili urejeni v interventni zakonodaji in so veljali do 31. 3. 2021, smo sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, s ciljem preprečevanja in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter zagotavljanja varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora.

Eden od ukrepov v interventni zakonodaji je bila možnost predčasnega odpusta, kot ga je določal 28. člen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)[1]: Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)[2], lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni. Ukrep iz tega člena je veljal do 31. 12. 2020, Vlada RS ga je s sklepom podaljšala za obdobje treh mesecev. Navedeno pomeni, da je ukrep iz interventne zakonodaje ugasnil z dnem 31. 3. 2021 in ga po tem času ni bilo mogoče več uporabiti.

Med pomembne ukrepe za dosego cilja preprečevanja okužb je sodila tudi prekinitev prestajanja zaporne kazni. Institut prekinitve zaporne kazni je v ZIKS-1 urejen že dlje časa, ureditev v interventnem zakonu pa je le nadgradila obstoječe določbe z možnostjo hitrejšega postopanja, vse z namenom izognitve tveganju ter zagotavljanju varnejših pogojev prestajanje zaporne kazni. ZZUOOP je na podlagi 27. člena omogočal, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev. Na podlagi prej omenjenega člena ZIKS-1 se čas na prekinitvi kazni ne všteje v prestajanje kazni, saj obsojeni dosojene kazni v vmesnem času ne prestaja.

Poudarjamo, da je bil glavni namen institutov predčasnega odpusta in prekinitve, kot ju je določal ZZUOOP, preprečevanje širjenja okužbe SARS-CoV-2 in s tem varovanja zdravja in življenja ljudi. Vštetje časa na prekinitvi ne bi bilo primerno, saj z ničemer ne pripomore k zasledovanemu cilju interventnega zakona. Za izrek predčasnega odpusta je bilo ob sprejetju odločitve potrebno izpolnjevanje zakonskih pogojev, ki so bili za vse enaki. V kolikor ti v času odločanja niso bili izpolnjeni, direktor zavoda ni mogel odločati o predčasnem odpustu obsojenca.

Čas trajanja ukrepov predčasnega odpusta in prekinitve prestajanja zaporne kazni je bil jasno določen v predpisih in ga ni bilo mogoče poljubno podaljšati. Glede na navedeno menimo, da so bili sprejeti ukrepi ustrezni in predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 in 200/20 – ZOOMTVI).