Za vzpon slovenskega gospodarstva
Predlog:
Enostavna in brezplačna pridobitev uporabnih dovoljenj za poslovne dejavnosti znotraj stanovanjskega naselja (znotraj stanovanjskih hiš in njihovih dvorišč, tudi za trgovsko in proizvodno dejavnost), če se jo opravlja na za okolje nemoteč način.
Cilj predloga: omogočanje dela od doma, zmanjšanje stroškov poslovanja, razvoj slovenske obrti in industrije zaradi omogočenega lažjega začetka pri odločitvi za podjetništvo, zmanjšanje prometa na cestah, zaščita narave pred širitvijo industrijskih con, pridobitev tudi za potrošnike - mnoge storitve in izdelki bi bili na voljo v bližini.
Obrazložitev:
Izhajam iz dejstva, da so vsa pretekla stoletja znotraj vasi na delovali različni obrtniki, kot na primer kovači, mizarji, mlinarji, kolarji, krojači, ipd. Tako so imeli ljudje na voljo različne storitve v njihovi bližini, sami obrtniki pa so storitve izvajali v neposredni bližini doma, pa tudi otroci so odraščali v delovnem okolju, kar je vsekakor bilo dobro za njihov razvoj - imeli so stik z ustvarjalnim in delovnim okoljem.
Nikakor ne morem razumeti, da imamo danes zakonodajo, ki na eni strani še vedno dovoljuje moteče dejavnosti v naselju (hrupno in neekološko kmetijsko dejavnost, hrupne kosilnice za košnjo vrtne trave) na drugi strani pa se ne dovoli tudi povsem tihih, nemotečih dejavnosti. Siljenje podjetnikov v drage industrijske cone, ki se širijo v naravo, pa tudi niso ustreznarešitev, saj se s takšno ureditvijo zavira razvoj obrtništva in proizvodne dejavnosti v državi. Opravljanje dejavnosti v domači hiši je zelo primerna tako zaradi nižjih stroškov poslovanja (odsotnosti plačevanja najemnine, nižji ali nikaršni stroški s prevozom na delo), kot tudi zaradi vključevanja otrok in mladine v realno in ustvarjalno okolje, namesto v virtualni svet.
Predlagam, da se omogoči opravljanje skoraj večine proizvodnih in trgovskih dejavnosti tudi znotraj bivanjskih naselij, tudi znotraj stanovanjskih hiš in sicer pod pogojem, da podjetnik zagotovi za okolico nemoteče opravljanje dejavnosti. Pridobitev uporabnih dovoljenj bi moralo biti brezplačno, saj je razvoj podjetništva v veliko korist države. To je najmanj, kar bi morala storiti država pri razvoju podjetništva in zaposlovanju ljudi. Zato tudi ne potrebujemo dragih načrtov, ki jih izdelujejo arhitekti. Stvari je potrebno poenostaviti. Poslovni obrat bi se moral načrtovati in pred pričetkom obratovanja pregledati s strani zato usposobljenih strokovnih državnih usluž, ki kasneje tudi opravljajo nadzor nad obratom.
Predlagam sledeče pogoje za opravljanje poslovnih dejavnosti znotraj naselja:
- Dostop do poslovnega obrata le z lahkimi, tihimi tovornimi ali osebnimi vozili, največ s kombiji. Dostop z težjimi tovornimi vozili za poslovne namene bi dovolili le 10x letno ali pa izključno za vzdrževalna dela, ne pa za prevoz surovin, izdelkov in polizdelkov.
- Brez piskajočih vozil kot so viličarji in kombiji. Opozarjanje okolice s piski se lahko nadomesti s tipali, ki zaznavajo osebe v neposredni bližini vozila.
- Vsa hrupna proizvodna dejavnost se sme opravljati le znotraj dobro zvočno izoliranih prostorov.
- Z ničemer se ne sme ovirati javnih poti.
- Montirane morajo biti čistilne naprave za zrak in odpadne tekočine.
- Preprečiti je potrebno zdravju škodljivo sevanje.
Kaj menite o predlogu, da bi se obrtnikom, kot so za primer kovinarji, mizarji, električarjii, avtomehaniki, peki, razni proizvajalci,in prodajalci tehničnega blaga, omogočilo, da bi to dejavnost lahko na nemoteč način opravljali tudi znotraj naselja, znotraj svojih dvorišč, saj sedaj zaradi prostorskega načrta to ni dovoljeno? Nekateri obrtniki te dejavnosti sedaj izvajajo v prostorih brez uporabnega dovoljenja, pa marsikje sosedov to sploh ne moti.
Vem za več mehanikov in frizerjev, ki obrt opravljajo od doma. Celo en tišler ima delavnico s kar nekaj zaposlenimi na dvorišču.
Ko sem začel z delom pri svojem delodajalcu smo tudi na začetku delali kar pri njem doma. Tudi zdaj imamo prostore na sredi sicer ene druge vasi.
Pač mislim da so te reči zaenkrat še kar legalne, predlog ni jasno definiran in obstaja nevarnost da bi deregulacija samo spustila večje delavnice in hale v središča vasi.
Pač, podjetja, sploh v manufakturnih sektorjih s 5 in več zaposlenimi ne sodijo v rezidenčna območja. Po drugi strani pa moraste razumet tudi tisti ki ste res proti, da ne morejo vasi postat 100% spalna suburbanizirana naselja, res je fajn da je vsaj kakšen kmečki turizem, gostilna, frizer, trgovina... Že zaradi služb.
Bivalna naselja niso primerna za nemir in ostalo intenzivnejšo rabo infrastrukture, ki jo poslovna dejavnost povzroča.
dobra ideja, podpiram
Ne vem od kod vam ideja, da se pri nas ne dovoli dejavnosti v naseljih, ter da se podjetnike sili v "drage" industrijske cone? Kateri zakon bi naj po vaše omejeval dejavnost v naseljih? Katere dejavnosti so to? Pekov in električarjev ne omejuje noben OPN.
Razni podjetniki se selijo iz centra mest, ker se središča mest zapirajo za avtomobilski promet, oz. zaradi kupcev, oz. potrošnikov, ki so danes navajeni da se pripeljejo do vhoda trgovine, oz. ponudnika storitve, ter zaradi nižjih najemnin na obrobju mest.
Poleg tega pa je različnih obrtnikov, kot so čevljarji, urarji itd. manj kot nekoč, preprosto ker so nekonkurenčni, na trgu je veliko več poceni izdelkov, kot nekoč.
V bloku tudi za programiranje rabiš podpise sosedov, in če je kak zatežen, ne gre skozi.
Ja, ampak dejavnost je dovoljena. In tudi če kak sosed ne dovoli, še vedno gre skozi.
Tudi peki potrebujemo " več kg " dokumentov. Potem šele lahko spečemo prvi kilogram kruha. Obvezno pa moramo biti skladni z OPN.