Za vzpon slovenskega gospodarstva

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Predloga, da bi se obrtnikom, kot so na primer kovinarji, mizarji, električarji, avtomehaniki, peki, razni proizvajalci in prodajalci tehničnega blaga, omogočilo, da bi to dejavnost lahko na nemoteč način opravljali tudi znotraj naselja, znotraj svojih dvorišč, saj sedaj zaradi prostorskega načrta to ni dovoljeno, ni mogoče sprejeti.

Predlog predstavlja dopustitev opravljanja obrtnih dejavnosti znotraj naselij na splošen, pavšalen način. To pomeni, da bi bilo to dopustno kjerkoli v naseljih ne glede na specifične okoliščine, ki so značilne za posamezna naselja. Pri tem bi bili spregledani namen, cilji in instrumenti urejanja prostora, ki za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja predvidevajo celovito obravnavo, usklajevanje in upravljanje družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Med številnimi cilji urejanja prostora je tudi cilj doseganja prostorsko usklajene in medsebojno dopolnjujoče več-funkcijske razmestitve dejavnosti v prostoru, ki ne pomeni omejevanja opravljanja dejavnosti v naseljih. Te so dopustne, a le tam, kjer se v postopkih prostorskega načrtovanja preverja možnosti razmeščanja dejavnosti v prostoru. Prostorsko načrtovanje pa je kontinuirana interdisciplinarna aktivnost, s katero se na način dogovarjanja in usklajevanja med udeleženci urejanja prostora načrtuje prostorski razvoj in določa izvedbena regulacija prostora. Pri urejanju prostora je treba slediti načelom urejanja prostora, pri čemer je treba posebej opozoriti na načelo sodelovanja javnosti. Pristojni organi morajo v zadevah urejanja prostora omogočati sodelovanje javnosti pri odločanju in sprejemanju odločitev v prostorskih aktih tako, da je javnosti omogočeno zgodnje in učinkovito sodelovanje. V kolikor bi se na pavšalen način dopustilo opravljanje različnih obrtnih dejavnosti v naseljih, bi bilo povsem spregledano načelo javnosti, to pa bi vodilo v številne konflikte.

Pri urejanju prostora je treba iskati tudi možnosti gospodarskega razvoja, kamor sodi tudi razvoj obrtnih  dejavnosti. Pri tem je treba zagotavljati trajnostni prostorski razvoj. Ta se zagotavlja tako, da izmed možnosti za razvoj izberemo tisto, ki je za uresničevanje interesov razvoja in obenem za ohranjanje kakovostnega življenjskega prostora in drugih varstvenih zahtev najboljša. V kolikor bi soglašali s predlogom, bi obšli navedeno načelo trajnostnega prostorskega razvoja in s tem marsikje dosegli ravno nasprotne učinke od želenih. Možnosti za razvoj obrtnih dejavnosti se zato lahko zagotovijo le v postopkih prostorskega načrtovanja, kjer se odločitve sprejemajo na podlagi strokovnih standardov, dognanj in analiz o lastnostih in zmogljivostih prostora.

Predlog, da bi se za navedene dejavnosti pridobi samo uporabno dovoljenje, ni možno sprejeti.

Uporabno dovoljenje je odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta in je po trenutno veljavni zakonodaji že hiter in enostaven postopek v kolikor je objekt izveden skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja je torej postopek, v katerem se preverja skladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem za uporabo objekta, na katerem je dokončana gradnja in s tem konec izvajanja del, ter se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev. Zato je potrebno za vsako gradnjo, ki pomeni izvedbo gradbenih in drugih del, povezanih z novogradnjo objekta (razen enostavnega objekta), njegovo rekonstrukcijo ali spremembo njegove namembnosti najprej pridobiti gradbeno dovoljenje. V postopku se ugotavlja skladnost s prostorskimi pogoji, resornimi predpisi, možnostjo priključitve na komunalno opremo ter omogoči ustrezno pravno varstvo udeležencem postopka,

Pogoj za prijavo začetka gradnje za manj zahteven in zahtevne objekte je projektna dokumentacija, ki poleg načrta arhitekture obsega še druge načrte (načrt gradbenih konstrukcij, različne načrte inštalacij, idr.), izkaze in potrdila, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje osem bistvenih zahtev (mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov in trajnostna raba naravnih virov). Vsak objekt mora namreč, glede na njegov namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti, izpolnjevati vse bistvene zahteve, s čimer se zagotavlja varnost objekta za uporabnika in okolico

Gradbeni zakon pa že tudi danes omogoča poseben postopek, če gre zgolj za  spremembo namembnosti objekta in sicer določa zgolj obveznost pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena, s katero se ugotavlja skladnost s prostorskimi in resornimi pogoji ter povsem poenostavljen postopek pridobitve uporabnega dovoljenja na podlagi izjava nadzornik, da so dela končana in skladna z tehničnimi zahtevami.

Postopki prostorskega načrtovanja in pridobitve gradbenega ter uporabnega dovoljenja so že danes lahko hitri in enostavni, če s k načrtovanje pristopi pravočasno, strokovno, se izkazuje javni interes ter zasleduje načela trajnostnega razvoja.