25. 5. 2021
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo, javnim uslužbencem, ki so zaposleni v javnem sektorju zaradi oz. v povezavi z obvladovanjem epidemije, če so izpolnjeni predpisani pogoji, pripadajo naslednji dodatki (Skladno s 15. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.):
- dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS; Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);
- dodatek zaradi začasne razporeditve zaradi nujnih delovnih potreb oz. dodatek zaradi začasne razporeditve, ki ga določa Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) in Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP);
- dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, ki ga določa ZZUOOP in ZIUPOPDVE;
- dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US);
- dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa ZIUPOPDVE,
V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, ki ga določa KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, saj menimo, da se podani predlog nanaša na ta dodatek. Ostali dodatki, določeni z interventno zakonodajo, pripadajo le javnim uslužbencem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki bodisi delajo z pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena bodisi so bili zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje, prekomerno obremenjeni ali začasno prerazporejeni zaradi obvladovanja epidemije in le za čas, ko delajo v takšnih pogojih oz. razmerah. Podrobnejše pojasnilo v zvezi z dodatki določenimi z interventno zakonodajo, smo podali v odgovoru na predlog št. 13169-101 prejet preko orodja Predlagam.vladi.si - Odpoved korona dodatkom v znak solidarnosti (vaša št. 092-101/2021/1 z dne 26. 4. 2021, naš odgovor št. 010-62/2021/2 z dne 29. 4. 2021).
Če menite, da je potrebno, se lahko podana pojasnila vključijo tudi v ta odgovor, pri tem pa je razlika z dodatkom določenim v KPJS in interventnimi dodatki v tem, da slednji niso predmet kolektivnega dogovarjanja in je njihova morebitna sprememba predmet zakonodajnega postopka. V tem delu se glede na to, da so njihovo uvedbo predlagala različna resorna ministrstva, predlog interventnih zakonov za njihovo določitev pa je v zakonodajni postopek posredovala Vlada RS, o njihovi morebitni spremembi kot jo predlaga predlagatelj (ukinitev dodatkov za vse, razen tiste, ki so v direktnem stiku z dokazano okuženimi), ne moremo opredeljevati in bi bila v tej zvezi potrebna odločitev Vlade RS.
Upoštevaje navedeno podajamo pojasnila glede dodatka po KPJS:
KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v 11. točki prvega odstavka 39. člena določa dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor je sprejela razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) . Besedilo razlage se glasi:
»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Skladno z zgoraj navedeno razlago, morata biti za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kumulativno izpolnjena dva pogoja. Pravi pogoj: epidemija, razglašena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, je bil izpolnjen z objavo odlokov o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.
Drugi pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih. Kot izhaja iz citirane razlage so delodajalci v tej zvezi dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Delodajalci to naredijo s sklepom ali drugim splošnim aktom.
Upoštevaje zgoraj navedeno javnim uslužbencem dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada za čas, ko dela in naloge opravljajo v nevarnih pogojih dela, kar pa je razvidno iz sklepa (ali splošnega akta delodajalca) delodajalca. Ob tem dodajamo, da je namen dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve (tudi dodatka za delo v rizičnih razmerah) zagotovitev ustrezne finančne odmene za javne uslužbence, ki delo opravljajo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači. Upoštevaje navedeno, javni uslužbenci, ki dela ne opravljajo oz. ga ne opravljajo v nevarnih pogojih, do dodatka za delo v rizičnih razmerah niso upravičeni.
Ob tem je glede na to, da je navedeni dodatek določen v KPJS, pomembno, da so spremembe in dopolnitve KPJS sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja (4. člen KPJS).
Do sprememb ureditve navedenega dodatka je torej možno priti le v socialnem dialogu z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Pri tem pa ni nepomembno, da sodišča trenutno obravnavajo več kolektivnih delovnih sporov, ki so jih sprožili reprezentativni sindikati javnega sektorja zaradi kršenja 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS. Po mnenju sindikalne strani naj bi sprejeta razlaga KPJS ožila pravico javnih uslužbencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah, zato zahteva, da bi dodatek pripadal vsem javnim uslužbencem, ki delo opravljajo na delovnem mestu za celotni čas opravljanja dela na delovnem mestu, torej za 100% delovnega časa.
Z namenom začeti socialni dialog za spremembo ureditve tega dodatka je na seji pogajalske komisije dne 3. 5. 2021, minister za javno upravo, ki je vodja vladne pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, že podal pobudo, da se pričnejo pogovori o spremembi določbe KPJS glede dodatka za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije. Tako se nadaljnji pogovori v tej zvezi pričakujejo v okviru prihodnjih sej pogajalske komisije.
V povezavi z navedbami predlagatelja, da zaposleni v gospodarstvu ne prejemajo nobenih dodatkov, pa pojasnjujemo, da je ZIUPOPDVE v prvem odstavku 85. člena določil, da je vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec v zasebnem sektorju ob plači za mesec december 2020 izplačal krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do posebnega kriznega dodatka so bili zaposleni v zasebnem sektorju upravičeni tudi v času prve razglasitve epidemije. Z informacijo ali katera od kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki veljajo za delodajalce in zaposlene v zasebnem sektorju, določa dodatek, ki bi bil podoben dodatku iz KPJS, ne razpolagamo. Ob tem pa dodajamo, da kolektivne pogodbe, tako v javnem kot zasebnem sektorju, sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev in delodajalke in delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev, pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki so določene v kolektivnih pogodbah, pa so rezultat pogajalskega procesa strank.
Predlagam ministrstvu in stroki, da uvede obvezno cepljenje za vse v JS in potem ne bodo več izpostavljeni delu v rizičnih razmerah, saj je cepivo po trditvah stroke in proizvajalcev učinkovita zaščita proti virusu. Posledično ni več argumenta za izplačilo dodatkov!
Prosim za ažuriranje statusa pogajanja v okviru sej pogajalske skupine na temo dodatkov ( citiram : ...Tako se nadaljnji pogovori v tej zvezi pričakujejo v okviru prihodnjih sej pogajalske komisije...).
VSEM po vreti...ukinit in ...
in jim naložiti vračilo, če jim je dodatek presegel 30 % mesečne prihodka ali skupni znesek dodatka presegel 50 % minimalne letnega dohodka v RS...
Nekateri delate od doma, nekateri pa ne morejo delati od doma.
Dodatek bi morali dobit samo tisti, ki zaradi plandemije delajo skrajsan cas, tisti ki so ostali brez dela, starsi kateri so morali biti doma zaradi varstva in sole. Vsem v javni ukinit in se vrnit bi ga morali za nazaj. Se posebej zdravniki, ker vedo, da je vse skupaj nateg in ne povejo resnice.
Ukiniti vsem. Še posebej zdravnikom. Ti so si izbrali ta poklic, in so ga dolžni opravljati brez kakršnihkoli dodatkov. Drugače naj gredo delat v proizvodnjo.
Aja, sem tudi zasledil, da je višina precej nelogična. Tvegajo v bistvu vsi, ki so na delovnem mestu, tudi če ne delajo s strankami. Se pa srečujejo s sodelavci, če ne drugje na hodniku. Bi pa morale biti višine različne: delo s pacienti, delo s strankami, delo v pisarnah. Tako pa se je dodatek marsikje izrabljal za stimulacijo oziroma izravnavanje nekih drugih krivic,
Nekateri imajo takšne dodatke, da ne želijo na bolniško, ne želijo na dopust in niso želeli domov, ko je bilo odrejeno, da je lahko na delovnem mestu prisotnih samo 20 %. Če so že ogroženi, bi lahko namesto vrtoglavih dodatkov dobili odškodnino, če se okužijo na delovnem mestu. Te številke so nepredstavljive in res me skrbi kaj bo sledilo. Jaz se na svojem delovnem mestu (in drugje) držim vseh preventivnih ukrepov in dejansko nisem nič bolj ogrožena, kot če grem po nujnih opravkih (v trgovino, k zdravniku, itd.). Pa se na delovnem mestu srečujem z velikim številom ljudi. Realno gledano imaš enake možnosti za okužbo povsod (nesrečno naključje), razen ko moraš imeti stik z dokazano okuženim. Na nekaterih področjih imajo korona dodatke čisto vsi zaposleni, čeprav pri delu nimajo nobenega fizičnega stika z zunanjim svetom, niti posebnih stikov s sodelavci (sedijo sami v svoji pisarni). Da si res zaslužijo dodatek, ker se na hodniku lahko srečajo s sodelavcem, ki je po vsej verjetnosti zdrav, je zelo ozkogledna trditev. Bodo pa med prvimi na ulicah čez nekaj mesecev, ko bodo na sceni takšni in drugačni varčevalni ukrepi. Jaz tega dodatka ne potrebujem, ker nisem nič bolj ogrožena kot sicer in ga tudi nočem, ker ni pošteno in niti slučajno ni v skupno dobro. Se bojim, da bo to vsem slej ko prej jasno... Ko bomo odplačevali.
Tale predlog se mi zdi nekako navijaško demagoški. Vsekakor recimo en zdravnik ali pa učitelj ali uradnik na šalterju je izpostavljen tveganju, saj dnevno prihaja v stik z več ljudmi, med katerimi so tudi okuženi. Izpostavljeni so tudi trgovci, dostavljači, šalteristi na bankah in poštah, pa večinoma ne prejemajo dodatkov. Če se vpraša mene, bi morali zahtevati tak dodatek, če je treba sindikat organizirati kakšno stavko, tako pa lastniki nemoteno kopičijo dobičke.
S takimi predlogi se poskuša podati občutek, da je negospodarstvo nasprotnik gospodarstvu, kar je daleč od resnice, v resnici so vsem nasprotnik kapitalisti (gospodarji). Pozablja se, da so tokrat izjemoma na boljšem v negospodarstvu (pa ne vsi), ker prejemajo tisto, kar bi morali tudi drugi. Mislim tudi, da policistov primanjkuje, tako da če se komu zdi sanjska in predobro plačana služba naj kar izvoli. Tudi v negi in zdravstvu je na voljo precej prostih delovnih mest, za nekatera je potrebna le manjša prekvalifikacija..
Kdo bo pa obravnaval ta predlog; gospodarstveniki ali nekdo iz javnega sektorja?
V lastno skledo ne bodo pljuvali...
Nihče, razen zdravnikov na izpostavljenih mestih ne bi smel dobivati dodatkov. Pa še tisti bi morali dobiti enak znesek - tako kot v tujini. 500 € na mesec in to je to.
Ne pa, da nekdo dobiva 5 ali 10 tisoč mesečno, drug, z nižjo plačo, pa 100 €. A je njegovo življenje vredno manj, ker je na nižjem delovnem mestu?
Zdravniki še najmanj. Če niso sposobni opravljati, kar so si izbrali, naj gredo delat v drug poklic. Bogatijo na račun bolnikov. Gnusno in nemoralno.
V predlogu sta vsaj dve napačni navedbi:
1. Zaposleni, ki delajo z ljudmi (tako v javnem, kot zasebnem sektorju) imajo večjo možnost okužbe, kot večina drugih. Naj spomnim, da v prvem triletju OŠ delajo brez mask. Torej nekateri so cel dal v stiku z različnimi ljudmi. Tukaj se strinjam, da so trgovke pogosto še bolj izpostavljene okužbam kot mnogi v JU.
2. Tistim, ki nimajo stika z ljudmi ali potencialno okuženimi površinami ne pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah. Če veste za tak primer, se obrnite na inšpektorat. Vodja upravne enote določi kdo je koliko časa izpostavljen strankam.
Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa
11. točka 39. člena
www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Placni-sistem/COVID-19-2020/Dodatek-za-delo-v-rizicnih-razmerah-pojasnilo-za-organe-drzavne-uprave-21.-4.-2020.docx
Alternativa dodatku bi bila odškodnina (poleg bolniške) v primeru okužbe, ki je po vsej verjetnosti prišla od stranke.
Mimogrede ne gre samo za Upravne enote. So tudi druge službe.
Imam znanca, ki dela v državni upravi. Pri njih imajo vsi dodatek, ker vsak dela s strankami.
Ampak sedaj imajo stik s strankami 99 % preko spleta in telefona.
Če je res nujno se srečajo pod določenimi pogoji in vsemi higienskimi standardi.
Zelo veliko dela tudi od doma.
In mi je nedolgo nazaj rekel, da upa, da bo tako stanje še dolgo trajalo, ker mu zelo ugaja, da je polovico časa doma, stranke ga ne nadalegujejo, kot nekoč in še plača je višja.
PREVERJENO !!!!
Dodatek dobijo tudi tisti, ki pri svojem delu nimajo stika s strankami in ne delajo na terenu.
Očitno se da tudi takšna delovna mesta oceniti kot nevarna.
Epidemija vpliva na vse življenje in vsi se izogibamo možnosti okužbe, torej vsi bi morali biti upravičeni dodatkov. Zakaj nekaterim več, drugim manj? Pri vsakem delu je predpisana oprema in stopnja nevarnosti, intenzivnosti dela, natančnosti,... , kar mora biti navedeno v opisu del, oziroma pogodbi i služi obračunu plač. Nove izmišljotine so odveč za višanje plač pod krinko dodatkov.
Bedarija na kvadrat. Spet sovraštvo do JU. JU je delodajalec država, katera se je odločila za Covid dodatke. Gospodarstvo je v "privat" rokah. Delavci v realnem sektorju naj zahtevajo tak dodatek od svojega delodajalca oz. podjetja.
Pa kakšno sovražstvu, tu se gre na neenakost, eni dobivajo na ful, drugi pa nič. Drugač pa je gospodarstvo tisto, ki pita ta javni sektor. Ta javni sektor si sam izmišljuje, kaj bi imeli, delal pa nič.
Tak bi moral bit, vsi ali pa nobeden! Ne pa eni vse, drugi pa nič.
Ne gre se za sovraštvo. Gre se za pogled v prihodnost in skrb za prihodnje generacije, ki bodo vse to plačevale. Nekaterim (večini) se ni delo in ogroženost popolnoma nič spremenilo in dobivajo že dolgo visoke dodatke. Ko je bila zahteva, da je samo 20 % JU na delovnem mestu, ni nihče hotel domov, ker bi ostal brez dodatka. Če bi bili tako zelo ogroženi, bi se verjetno z veseljem umaknili.
V službi dodatki, popoldne pa privat druženja in pikniki. Ne, ni pošteno. Poznam nekaj takih, ki so v JU in imajo tako visoke plače, kot še nikoli, pa se znajo soočiti z realnostjo in povedati, da so dodatki ogromni za nič ogroženosti (nič bolj, kot če greš po obljudeni ulici ali v trgovino).
Že res, da je delodajalec država, ampak država smo mi vsi (JU in gospodarstvo) in vsi bomo enkrat krpali ta finančna brezna pa če smo imeli kaj od tega ali ne.
Javna uprava ima tak al tak 50% preveč zaposlenih, poleg tega ne delajo sloraj nič. Ne samo da jim ne bi smeli dajati kriznega dodatka, 50% bi jih morali odpustiti.
Ti kekec očitno ne veš kako hitro lahko ostaneš brez službe.
Covid dodatki bi morali pripadati samo tistim, ki so delali neposredno z okuženimi in samo do trenutka ko jim je bilo ponujeno cepljenje oziroma do trenutka ko so preboleli covid. Prav tako bi moral biti ta dodatek omejen na max 400 eur/mesec.
Vse ostalo je treba od prejemnikov izterjati za nazaj. Z obrestmi.
Niti cepljenje in niti prebolel kovid nista 100 % jamstvo, da ne moreš ponovno zboleti. Ker potemtakem za te ljudi ne bi bile več potrebne maske, omejitev gibanja med regijami ipd.
Ko enkrat preboliš oziroma se cepiš ti covid ne predstavlja večjega tveganja kot gripa, za gripo pa ni dodatkov. Tudi za covid jih ne bi smelo biti.
Bojim se, da ni nikogar, ki bi si upal in uspel izterjati te neupravičene ali celo prigoljufane dodatke (štempljanje ko te sploh ni v službi).. Žalostno!
To sem tudi jaz pomislila. Točno s takimi goljufijami in barabinstvi, so si javni uslužbenci čisto zapravili ugled. Včasih so bili zdravniki cenjeni, bili pa so tudi bolj moralni. Danes pa samo denar, denar, denar... In ne le zdravniki, tudi policaji, sodniki, uradniki, vsi, ki imajo možnost "cuzanja" davkoplačevalskega denarja, to počno na orto. Začeli so pa politiki, ki so popolnoma izgubili stik z realnim življenjem. Berzvestni in pohlepni politiki so se uklonili in prodali kapitalu, vsi zakoni so narejeni tako, da lahko kradejo, goljufajo in lažejo.
Jaz iz tega ne vidim poti. Ravno zato, ker je vse narejeno "zakonito". Vsi vse delajo "po zakonih". Tudi, ko se jim dokaže kraja in goljufija, ni takega zakona, ki bi jih prisilil k vračanju nakradenega. Ker si je politika take zakone napisala, izkoriščajo jih pa vsi, ki pridejo zraven. Krog se skene, goljufi in lopovi pa postanejo elita.