Ukinitev korona dodatka javnemu sektorju (razen zaposlenim na covid oddelkih)

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo, javnim uslužbencem, ki so zaposleni v javnem sektorju zaradi oz. v povezavi z obvladovanjem epidemije, če so izpolnjeni predpisani pogoji, pripadajo naslednji dodatki (Skladno s 15. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.):

1. dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS; Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);
2. dodatek zaradi začasne razporeditve zaradi nujnih delovnih potreb oz. dodatek zaradi začasne razporeditve, ki ga določa Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) in Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP);
3. dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, ki ga določa ZZUOOP in ZIUPOPDVE;
4. dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US);
5. dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa ZIUPOPDVE,

V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, ki ga določa KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, saj menimo, da se podani predlog nanaša na ta dodatek. Ostali dodatki, določeni z interventno zakonodajo, pripadajo le javnim uslužbencem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki bodisi delajo z pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena bodisi so bili zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje, prekomerno obremenjeni ali začasno prerazporejeni zaradi obvladovanja epidemije in le za čas, ko delajo v takšnih pogojih oz. razmerah. Podrobnejše pojasnilo v zvezi z dodatki določenimi z interventno zakonodajo, smo podali v odgovoru na predlog št. 13169-101 prejet preko orodja Predlagam.vladi.si - Odpoved korona dodatkom v znak solidarnosti (vaša št. 092-101/2021/1 z dne 26. 4. 2021, naš odgovor št. 010-62/2021/2 z dne 29. 4. 2021).

Če menite, da je potrebno, se lahko podana pojasnila vključijo tudi v ta odgovor, pri tem pa je razlika z dodatkom določenim v KPJS in interventnimi dodatki v tem, da slednji niso predmet kolektivnega dogovarjanja in je njihova morebitna sprememba predmet zakonodajnega postopka. V tem delu se glede na to, da so njihovo uvedbo predlagala različna resorna ministrstva, predlog interventnih zakonov za njihovo določitev pa je v zakonodajni postopek posredovala Vlada RS, o njihovi morebitni spremembi kot jo predlaga predlagatelj (ukinitev dodatkov za vse, razen tiste, ki so v direktnem stiku z dokazano okuženimi), ne moremo opredeljevati in bi bila v tej zvezi potrebna odločitev Vlade RS.  

Upoštevaje navedeno podajamo pojasnila glede dodatka po KPJS: 

KPJS v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v 11. točki prvega odstavka 39. člena določa dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor je sprejela razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) . Besedilo razlage se glasi:

»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«

Skladno z zgoraj navedeno razlago, morata biti za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kumulativno izpolnjena dva pogoja. Pravi pogoj: epidemija, razglašena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, je bil izpolnjen z objavo odlokov o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.

Drugi pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah pa je opravljanje dela v nevarnih pogojih. Kot izhaja iz citirane razlage so delodajalci v tej zvezi dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Delodajalci to naredijo s sklepom ali drugim splošnim aktom.

Upoštevaje zgoraj navedeno javnim uslužbencem dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada za čas, ko dela in naloge opravljajo v nevarnih pogojih dela, kar pa je razvidno iz sklepa (ali splošnega akta delodajalca) delodajalca. Ob tem dodajamo, da je namen dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve (tudi dodatka za delo v rizičnih razmerah) zagotovitev ustrezne finančne odmene za javne uslužbence, ki delo opravljajo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači. Upoštevaje navedeno, javni uslužbenci, ki dela ne opravljajo oz. ga ne opravljajo v nevarnih pogojih, do dodatka za delo v rizičnih razmerah niso upravičeni.

Ob tem je glede na to, da je navedeni dodatek določen v KPJS, pomembno, da so spremembe in dopolnitve KPJS sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja (4. člen KPJS).

Do sprememb ureditve navedenega dodatka je torej možno priti le v socialnem dialogu z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Pri tem pa ni nepomembno, da sodišča trenutno obravnavajo več kolektivnih delovnih sporov, ki so jih sprožili reprezentativni sindikati javnega sektorja zaradi kršenja 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS. Po mnenju sindikalne strani naj bi sprejeta razlaga KPJS ožila pravico javnih uslužbencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah, zato zahteva, da bi dodatek pripadal vsem javnim uslužbencem, ki delo opravljajo na delovnem mestu za celotni čas opravljanja dela na delovnem mestu, torej za 100% delovnega časa.

Z namenom začeti socialni dialog za spremembo ureditve tega dodatka je na seji pogajalske komisije dne 3. 5. 2021, minister za javno upravo, ki je vodja vladne pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, že podal pobudo, da se pričnejo pogovori o spremembi določbe KPJS glede dodatka za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije. Tako se nadaljnji pogovori v tej zvezi pričakujejo v okviru prihodnjih sej pogajalske komisije.

V povezavi z navedbami predlagatelja, da zaposleni v gospodarstvu ne prejemajo nobenih dodatkov, pa pojasnjujemo, da je ZIUPOPDVE v prvem odstavku 85. člena določil, da je vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec v zasebnem sektorju ob plači za mesec december 2020 izplačal krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do posebnega kriznega dodatka so bili zaposleni v zasebnem sektorju upravičeni tudi v času prve razglasitve epidemije. Z informacijo ali katera od kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki veljajo za delodajalce in zaposlene v zasebnem sektorju, določa dodatek, ki bi bil podoben dodatku iz KPJS, ne razpolagamo. Ob tem pa dodajamo, da kolektivne pogodbe, tako v javnem kot zasebnem sektorju, sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev in delodajalke in delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev, pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki so določene v kolektivnih pogodbah, pa so rezultat pogajalskega procesa strank.