Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kulturna dediščina - obvezen odkup nepremičnin s strani Zavoda za kulturno dediščino ali MInistrstva za kulturo

663 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

V praksi lahko vidimo, da so nepremičnine, ki so del ali v vplivnem območju kulturne dediščine praktično ničvredne ali celo breme za lastnike. Celotna območja, recimo, vas Vrba na Gorenjskem, se zaradi tega ne morejo razvijati (iaksativno so v zakonih navedene parcelne številke (praktično cela vas) kjer s ene sme graditi. Poglejmo si primer stadiona za Bežigradom.

Zagotoviti moramo, da kadar država posega z namenom varaovanja kulturne dediščine ali pa zgolj zaradi izkazovanja krepostnosti nekaterih državljanov/uradnikov, da se to omeji res na tisto kar je najnujnejše (da se omogoči razvoj in lastniska pravica in razpolaganje z nepremičnino ni omejeno ali celo onemogočeno).

Edini učinkovit ukrep za zavarovanje lastniske pravice in omogočanje razvoja ter omejevanja samovolje in represije ZVKD je, da so v primeru omejitev razpolaganja (kakršnekoli) z nepremičnino ZVKD ali Ministrstvo za kulturo dolžni odkupiti nepremičnino po ceni, ki je enaka primerljivim prodajam (z ZVKD neobremenjenih) nepremičnin na tistem območju. Le s tem bi zagotovili, da se razvoj na področju stanovanjske gradnje in infrastrukture ter ostale zadeve premaknejo naprej. Sedaj je to colka v razvoju in predstavlja bistveno kršenje lastniske pravice in razpolaganje z nepremičnino ali pa neupravičeno breme za lastnike. Če državi (ZVKD ali Ministrstvu za kulturo) nepremičnina ni toliko pomembna, da bi jo po pošteni tržni ceni odkupili, potem pač ni pomembna s stališča varovanja kulturne dediščine (ampak je vs eskupaj le videz - izražanje krepostnosti). Torej, po angleško "Put your money wehre your mouth is" in pa "Money talks bullshit walks" bomo za vedno učinkoviti rešili t aproblem in bistveno prispevali k optimalni izrabi prostora in nepremičnin in razbremenili tako državljanje kot uradnike (morda je problem, ker bodo potem odveč).

25 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z ZaCloveka 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 5. 2021

Odziv Ministrstva za kulturo

Zakon o varstvu kulturne dediščine (16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljevanju: ZVKD-1) pozna dve kategoriji varstva nepremične dediščine: registrirano dediščino in kulturni spomeniki.

Registrirana dediščina nastane z vpisom nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Registrirana dediščina se ne varuje neposredno, temveč šele z vključitvijo v občinske prostorske akte. Registrirana dediščina, ki ima poseben kulturni pomen za občino ali za državo, pa se lahko razglasi za kulturni spomenik. Kulturni spomenik državnega pomena se razglasi z odlokom Vlade RS, kulturni spomeniki lokalnega pomena pa z odloki občin.

Tako registrirana dediščina kot kulturni spomeniki imajo lahko, kadar je to potrebno, svoja vplivna območja. Po 3. členu ZVKD-1 je vplivno območje širša okolica nepremičnega spomenika ali dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino. Vplivno območje registrirane dediščine se določi v prostorskem aktu občine, medtem ko se vplivno območje spomenika določi v aktu o razglasitvi kulturnega spomenika.

Namen določanja vplivnih območij je predvsem v tem, da so prostorske ureditve (regulirane preko prostorskih aktov) v vplivnem območju spomenika oz. registrirane dediščine prilagojene prostorskim možnostim tako, da družbeni pomen spomenika oz. registrirane dediščine v prostoru ni okrnjen.  

Za posamezne posege v kulturne spomenike oz. registrirano dediščino pa je na podlagi ZVKD-1 treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje le kadar to obveznost izrecno določa akt o razglasitvi za spomenike oz. prostorski akt za kulturno dediščino. Gre za primere, ko se je na podlagi strokovne presoje izkazalo za potrebno, da je zaradi zaščite spomenika oz. registrirane dediščine potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje tudi za posamezne posege v neposredni bližini posamezne enote kulturne dediščine. Varstveni režim nepremične dediščine, ki ga je potrebno upoštevati pri posameznih posegih vanjo se vzpostavi s splošnim aktom: za kulturne spomenike z aktom o razglasitvi, za registrirano dediščino pa s prostorskim aktom, ki določa obveznost pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij. Tako v postopku sprejemanja aktov o razglasitvi kot tudi v postopku sprejemanja prostorskega akta je javnost obveščena o aktu, ki se pripravlja, in ima v postopku možnost dajanja pripomb in predlogov, do katerih se mora pripravljavec opredeliti.

Pobudnik predlaga, da se kot edini učinkovit ukrep za zavarovanje lastninske pravice in omogočanje razvoja v vplivnih območjih določi, da sta v primeru omejitev razpolaganja z nepremičnino Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ali Ministrstvo za kulturo dolžna odkupiti nepremičnino po ceni, ki je enaka primerljivim prodajam neobremenjenih nepremičnin na tistem območju. Predvidevamo, da pobudnik s tem ni mislil na obvezni odkup nepremičnin v vplivnem območju, saj bi šlo v tem primeru za razlastitev, pač pa da naj bi država odkupila takšno nepremičnino na zahtevo lastnika. ZVKD-1 takšne rešitve ne predvideva, saj nepremičnine v območjih registrirane dediščine in spomenikov, še manj pa v njihovih vplivnih območjih, ne postanejo  ničvredne oziroma neuporabne za lastnike. Vplivna območja so območja, ki sama po sebi nimajo vrednot dediščine, ampak je potrebno v teh območjih nadzorovati posege v prostor zaradi morebitnega vpliva na registrirano dediščino ali spomenike. Varstveni režim v vplivnem območju zato ne ovira rabe obstoječih nepremičnin, njihove prenove, nadomestnih gradenj ali novogradenj, seveda pa je pri tem potrebno upoštevati cilj vplivnega območja – na primer varovanje pogledov na kulturni spomenik ipd. Zaradi tega lahko varstveni režimi v vplivnih območjih omejujejo lastninsko pravico le do točke, ko postanejo posegi v njih škodljivi za obstoj ali pojavnost kulturne dediščine, kateri je vplivno območje namenjeno.

Komentarji