30. 3. 2021
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj glede zakonske ureditve plačnega sistema pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena ZDR-1 pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa višine osnovnih plač, pač pa v osmi alineji 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Seveda pa izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače določajo socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih in tarifnem delu kolektivnih pogodb. Ob tem dodajamo, da iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
V Republiki Sloveniji se tako plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Izpostavljamo, da v povprečju osnovne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti dejansko dosežejo višino minimalne plače šele v V. ali VI. tarifnem razredu.
Na državni ravni pa minimum plačila za opravljeno delo določa Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18; v nadaljnjem besedilu: ZMinP), in sicer so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.
Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače.
Iz proračuna Republike Slovenije pa se le v prvem polletju 2021, kot začasni ukrep za omilitev posledic COVID-19, subvencionira zvišanje minimalne plače v letošnjem letu. V skladu z 29. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21; v nadaljnjem besedilu: ZDUOP) je delodajalec v zasebnem sektorju za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z ZMinP (1.024,24 eura), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov. Dodatno ZDUOP določa, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.
V zvezi z ureditvijo minimalne plače še dodajamo, da morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZMinP vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, izločeni iz minimalne plače. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Naj še enkrat izpostavimo, da ZMinP ureja minimalno plačo, s čimer pa ne posega v ureditev najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah ali osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi. Ker pa so delodajalci dolžni upoštevati določbe ZMinP, morajo v primeru nižjih osnovnih plač, delavcu pri končnem izplačilu dodati razliko do minimalne plače.
V primeru, da delavec ugotovi nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo svetujemo, da kršitev prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, lahko pa s pisnim obračunom plače denarno terjatev uveljavlja neposredno v izvršilnem postopku ali pa vloži tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.