Dvopredmetni študijski programi
Zaposljivost diplomantov bi lahko izboljšali s tem, da bi se ponudilo več dvopredmetnih študijskih programov in spodbujalo k vpisu kombinacij, ki jih trg potrebuje. Naj pred nadaljevanjem omenim, da so trenutno že obstoječi dvopredmetni študijski programi že zastavljeni tako, da so glavna znanja pokrita, le izbirnih predmetov je nekoliko manj – vsekakor take kombinacije niso manj zahtevne ali lažje.
Primeri:
(1) Očitno je diplomantov poslovnih in ekonomskih ved preveč – ampak če bi po teh programih doštudirali s polovičko in bi bila druga polovička, na primer, študij jezika, je pa to že zelo dobro za slovenski gospodarski trg in izvoz. Na razpisih za službe je znanje tujih jezikov eden od skoraj obveznih pogojev za prijavo na razpis za poslovna in sorodna delovna mesta – je smiselno vzeti nekoga, ki jezik dokazano zna.
(2) Pogosto sta na udaru Filozofska fakulteta (predvsem nejezikovni in nepedagoški programi) in Fakulteta za družbene vede – glede na to, da je tehnologija danes neizogibljiv del naših življenj in je umetna inteligenca vedno bolj prisotna, bi bilo res dobro za družbo, če bi imeli izobražen kader, ki razume tako tehnologijo kot človeka. Polovička iz računalništva (in podobno), polovička iz antropologije (in podobno) – v tujini je tak kader s tako kombinacijo zelo zelo iskan in dobro plačan, vsekakor pa bi bilo dobro imeti take diplomante tudi doma – samo predstavljajte si inovativnost in znanje, ki ga lahko prinesejo gospodarstvu.
(3) Če pogledamo še zdravstvo – zdravstvena nega bi se lepo kombinirala z biologijo, kemijo, farmacijo, sociologijo, socialnim delom, psihologijo, andragogiko itd. – v normalnih časih morda tako izobražen kader ne bi bil ravno prva izbira pri zaposlovanju (ali pač, kje verjetno obstajajo potrebe po razširjenih in specialnih znanjih), v teh časih pa bi bil več kot dobrodošel. Ker tudi, če bi delali v drugih sektorjih, bi se jih načeloma dalo vključiti v nego – morda na podoben način kot pri civilni zaščiti.
Primerov kombinacij je še veliko, samo možnost je potrebno dati.
Menim, da takšni dvopredmetni študiji, ki jih navajate niso potrebni oz. nebi pomenili bistveno višje zaposlenosti diplomantov. Npr. pri vašem prvem primeru bi bil diplomant takšnega študija nekdo, ki je polovično prevajalec, ekonomije pa ne obvlada. Predmet tuj jezik študijski programi že vsebujejo, morda pa bi jih bilo potrebno preoblikovati v zahtevnejše. Ali pa izvajati kak drug predmet v tujem jeziku.
Če bi bilo že potrebno razširiti znanje diplomantov na druga področja bi bilo dovolj že več izbirnih predmetov. Za višjo zaposlenost pa bi bilo potrebno več praktičnega dela pri delodajalcih - npr. po sistemu vajeništva, kot ga imajo v Avstriji.
Vaš komentar se bere, kot da bi tak diplomant imel zaradi dvopredmetnega študija manj znanja. To je tako, kot če bi rekli, da nekdo, ki je študiral dva jezika, ne obvlada nobenega. In jezikoslovec ni nujno prevajalec, prevajalec pa ne jezikoslovec.
Navajam pa le primere kombinacij.
Obstaja pa zelo velika možnost, da je zelo dober prevajalec tisti, ki razume kako deluje jezik in je spoznan s kulturo tujega jezika, obenem pa dobro pozna področje, ki ga prevaja. Dvopredmetni študij da oboje.
Saj tudi je tako, nekdo ki bi polovično študiral ekonomijo in polovično jezike, ne more imeti isto poglobljenega znanja, kot nekdo ki študira le ekonomijo.