Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Študij medicine

6386 OGLEDOV 33 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da omogoči vpis na študij medicine tudi srednjim zdravstvenikom (dijakom, ki so končali štiriletni program srednje zdravstvene šole).

Menim, da je to še toliko bolj pomembno v teh časih, ko pravzaprav ne mine niti en sam dan, da po poročilih ne bi poslušali o enormnem pomanjkanju in izgorelosti medicinskega ter negovalnega kadra v Sloveniji. Število zdravnikov v Sloveniji je po oceni OECD 3,1 zdravnika na 1.000 prebivalcev, kar je precej pod povprečjem EU. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bilo v Sloveniji na dan, 5. novembra 2019, razpisanih 241 mest za opravljanje različnih vrst specializacije zdravnikov, od katerih je kar 121 ostalo nezapolnjenih. Podatek, ki je resnično pereč, pa prihaja iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Po njihovi oceni je pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sloveniji trenutno kar med 25 in 30%, glede na visoko povprečno starost zdravstvenih delavcev, pa bo ta številka tudi v prihodnje strmo naraščala. Razmere so v zadnjih nekaj dneh privedle tako daleč, da so bili pristojni primorani v bolnišnice polnopravno vključiti tudi študente višjih letnikov medicine, kot edina možnost pa se omenja celo vpoklic že upokojenih zdravstvenih delavcev. Sodeč po rezultatih javnih anket, med razlogi za pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sloveniji prevladuje višja plača v tujini, boljši pogoji za delo v tujini, sledi pa pomanjkanje zanimanja mladih za izobraževanje v tovrstnih smereh. Moja ocena je, da slednji razlog ne drži povsem, kajti zanimanja namreč je dovolj, manjka pa volja, da bi vpisni pogoji za medicinske in zdravstvene fakultete postali mladim bolj prijazni ter tako dosegljivi širši množici.

 

Pri tem se sklicujem predvsem na naslednja dejstva:

- po končani srednji zdravstveni šoli ima dijak mnogo več znanja s področja latinskih terminov, anatomije in fiziologije človeka, patologije, prepoznavanju in zdravljenju obolenj ter izkušenj iz praktičnega pouka, česar gimnazija ne more zagotoviti,

- srednja zdravstvena šola omogoča prvi stik s pacienti ter pobližje spoznanje bolnišničnega okolja in drugih zdravstvenih ustanov, ter tako olajša usmeritev pri nadaljnji izobrazbi,

- opravljanje prakse v realnem okolju, ki je zasnovana na znanju ter dognanjih, naučenih v šoli, je bistvenega pomena za spoznanje poklica,

- z maturitetnim tečajem dijak izgubi dragoceno leto dni. Morda se eno leto v primerjavi z življenjem ne sliši veliko, toda zamisliš se ob spoznanju, da bi lahko pri študiju v tujini (denimo na Hrvaškem ali v Avstriji, kjer opravljena splošna matura ni pogoj za vpis na študij medicine in slovenske dijake sprejemajo z odprtimi rokami) v enakem času že zaključeval prvi letnik 6 let dolgega študija. Tako imenovani »beg možganov« pomeni za vsako državo izgubo razvojnih potencialov na vseh področjih,

- v obdobju 2013-2018 naj bi se število mladih s srednješolsko izobrazbo, ki so šolanje nadaljevali v tujini, povečalo za skoraj štirikrat (nič ne kaže, da bi se trend obrnil navzdol)!

168 glasov

18 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 32 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A aco2730 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 7. 2021

Odziv Ministrstva za zdravje

Po sedanji ureditvi se v enovit magistrski študijski program Splošna medicina lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo oziroma
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Splošno maturo določa Zakon o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16 – ZOFVI-L), pravila in postopke njenega izvajanja pa določajo podzakonski akti. Njen pomen za pridobitev srednje izobrazbe določa Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19), njen pomen za vpis na univerzitetni študij pa Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US). Splošno maturo v celoti lahko opravljajo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj,

Maturitetni tečaj omogoči dijakom, ki so se predhodno izobraževali za program tehnik zdravstvene nege, da opravijo maturo in oddajo prijavo za vpis na enovit magistrski študijski program splošne medicine. Maturitetni tečaj kot poseben program priprave na maturo izvajajo gimnazije traja največ eno leto. Program, organizacija in izvedba maturitetnega tečaja se prilagodijo kandidatom tako, da se upošteva njihovo predhodno znanje. V maturitetni tečaj se sicer lahko vpiše oseba, ki:

  • si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo;
  • je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobraževanje najmanj za eno leto;
  • je končala zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja in
  • ni končala izobraževanja iz prejšnjih alinej, je pa zaključila osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo.

Kot je razvidno iz zapisanega imajo tudi dijaki srednje zdravstvene šole možnost, da nadaljujejo izobraževanje na študiju medicine, in sicer po opravljenem maturitetnem tečaju in poklicni maturi. Njihovo izobraževanje je za eno leto podaljšano, imajo pa za to že pridobljen poklic in praktične izkušnje za delo v kliničnem okolju.

Pri tem velja opozoriti, da gre pri poklicu zdravstveni tehnik za strokovno izobraževanje in razvoj kompetenc za izvajanje zdravstveno negovalnih aktivnosti. Na gimnazijskih programih pa dijaki pridobijo široko splošno znanje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki so vplivale na odločitev mladostnika, da (ali) se je odločil za poklic zdravstveni tehnik, kjer je poudarek na skrbi, pomoči sočloveku v temeljnih življenjskih aktivnostih, ali za to, da se je odločil za šolanje na gimnazijskem programu, ker bi rad postal zdravnik z odgovornostjo zdravljenja sočloveka.

Za vpis na medicinski fakulteti je vsako leto omejitev vpisa. Pri tem so v enakovrednem položaju vsi, ki so opravili maturo po gimnaziji ali maturitetnem tečaju. Posebnih dodatnih sprejemnih izpitov ni, v tem obdobju je namreč težko napovedati, kateri izmed prijavljenih kandidatov bo kasneje kakovostno opravljal svojo vlogo in imel primeren odnos do pacientov in njihovih svojcev. To pa je tisto ključno, kar si želimo. Potrebujemo ne samo zadostno število vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev, temveč tudi in predvsem to, da bodo ti odzivni, motivirani, odgovorni za vsakodnevno kakovostno delo v javni zdravstveni mreži.

Komentarji