Ker vsak dan ogromno davkoplačevalskega denarja "izginja" neznano kam in se dolg države povečuje s svetlobno hitrostjo, predlagam ustanovitev finančne policije, ki bo imela pooblastila za sledenje denarnim tokovom in s tem ugotavljanju različnih finančnih malverzacij posameznikov.
Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi s prejeto pobudo pojasnjujemo, da aktivnosti, ki bi jih po predlogu opravljala finančna policija, v okviru svojih nalog že izvajajo različni državni organi, zlasti Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), pa tudi Urad za preprečevanje pranja denarja, Policija, Državno tožilstvo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.
Ena izmed temeljnih nalog FURS je opravljanje finančnega nadzora. Finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava[1]. Na podlagi finančnega nadzora FURS opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, v okviru katerih obravnava prekrške z davčnega, carinskega ter drugih področij, kjer je s predpisi, ki ta urejajo, opredeljen kot prekrškovni organ. V primerih zaznave znakov kaznivega dejanja pa je FURS dolžan te informacije posredovati na državno tožilstvo v obliki kazenske ovadbe.
V okvir nalog in pooblastil FURS v skladu z Zakonom o finančni upravi[2] sodi tudi sledenje denarnim tokovom in ugotavljanju različnih malverzacij, kar naj bi po predlogu opravljala finančna policija.
Pomemben element v boju proti davčnim utajam in davčnemu izogibanju je sodelovanje med davčnimi upravami pri izmenjavi podatkov s področja obdavčevanja in pri mednarodni izterjavi. V okviru mednarodnih organizacij (zlasti OECD) so bili sprejeti različni ukrepi, ki omogočajo večjo preglednost in transparentnost na področju obdavčevanja. Zlasti avtomatična izmenjava podatkov med davčnimi organi je v zadnjem desetletju, tako v EU, kot tudi na globalni ravni, dosegla velik preboj kar se tiče obsega izmenjanih podatkov in števila vključenih držav v izmenjavi.
FURS pridobljene podatke obravnava v skladu s pristojnostmi in v postopkih nadzora obravnava tiste transakcije, za katere je na podlagi analize zaznan sum nepravilnosti na davčnem področju. Podatki o prilivih oziroma odlivih lahko vsebujejo povsem običajne poslovne transakcije, kot tudi tiste, ki predstavljajo tveganje tako z davčnega vidika kot tudi drugega področja (na primer kot posledica kaznivih dejanj).
Glede plačilnih transakcij v tujino pojasnjujemo, da opravljanje plačilnih storitev ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih[3], ki podrobneje ureja pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji, ter pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev.
Kot že pojasnjeno, je FURS v okviru svojih pristojnosti zadolžen za nadzor nad izvajanjem predpisov na različnih področjih. Tako je v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma[4] kot eden izmed nadzornih organov pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakonodaje na tem področju. Tako FURS z Uradom za preprečevanje pranja denarja in drugimi organi, pristojnimi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, sodeluje in usklajuje izvajanje politik in aktivnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Urad tudi predloži FURS podatke, ki jih ta potrebuje za namene izvajanja nalog iz njene pristojnosti, in sicer za finančni nadzor, finančna preiskavo, nadzor nad prirejanjem iger na srečo, nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje Evropske unije ali z območja le-te in za izvajanje nalog s področja carin na podlagi predpisov Evropske unije, ki urejajo medsebojno pravno pomoč med upravnimi organi držav članic. FURS mora enkrat na leto urad obvestiti o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi prejetih podatkov, in drugih ukrepih, ki jih je sprejel na tej podlagi.
Nenazadnje naj omenimo še, da FURS na podlagi 160. člena Zakona o kazenskem postopku[5] lahko sodeluje tudi pri odkrivanju in pregonu zahtevnejših kaznivih dejanj, kjer so potrebna visoko strokovna in specializirana znanja s področja finančnih malverzacij. Državni tožilec pri izvrševanju svojih pooblastil namreč lahko usmerja tudi delo pristojnih državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora, in sicer z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov, za katere so pristojni, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec oziroma da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odločitev o kazenskem pregonu.
V posameznih zadevah zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki so predmet predkazenskega postopka in ki terjajo dalj časa trajajoče, usmerjeno delovanje več organov in institucij, lahko vodja pristojnega državnega tožilstva s predstojniki posameznih organov in institucij ustanovi specializirano preiskovalno skupino.
Sklepno tako pojasnjujemo, da v veljavni zakonodaji obstajajo rešitve in podlage za ukrepanje zoper nepravilnosti, povezane s finančnimi malverzacijami. Sodelovanje državnih organov in institucij v boju proti najhujšim davčnim in gospodarskim oblikam kriminala torej že obstaja, tako se specializirana in poglobljena znanja s področja odkrivanja in preprečevanja tovrstnih dejavnosti že izkoriščajo. S takšnim sodelovanjem je omogočeno celovito delovanje in koordinacija med različnimi organi.
Ustanovitev novega organa za opravljanje nalog, ki jih obstoječe institucije že izvajajo, po našem mnenju tako ni smiselna, saj ocenjujemo, da je veljavna ureditev, ki že omogoča medsebojno koordinacijo med institucijami, katerih delovno področje je gospodarska kriminaliteta, zadostna.
[1] Finančni nadzor obsega številna področja po predpisih, za nadzor nad katerimi je pristojen FURS (npr. dohodnina, davek na motorna vozila, oddajanje v najem, dediščine in darila, trošarine, carine, delo in zaposlovanje na črno, igre na srečo). Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih (zlasti poslovnih subjektih), kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora (Letno poročilo Finančne uprave Republike Slovenije za leto 2019, str. 100).
[2] Ur. l. RS, št. 25/14.
[3] Ur. l. RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20).
[4] Ur. l. RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr.
[5] Ur. L. RS, št. št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20).