Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ustanovitev prve javne virtualne osnovne šole za delo na daljavo

1952 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Javna Virtualna osnovna šola je lahko ena izmed rešitev različnih težav in izzivov, s katerimi se danes soočajo tako učenci, učitelji kot tudi njihovi starši. Predstavlja kompromis pri osnovnošolskem izobraževanju, sploh v času, ko učenci iz različnih razlogov ne morejo neposredno obiskovati in se udeleževati vzgojno izobraževalnih aktivnosti neposredno v šoli. Skladno z Ustavo pa mora država zagotoviti enakovredno in kakovostno devetletno osnovno izobraževanje za vse otroke v starosti od šest do petnajst let.

Z dopolnitvijo obstoječih predpisov s področja osnovnošolskega izobraževanja se zagotovi pravno in vsebinsko delovanje javne virtualne osnovne šole.

Osnovnošolsko obvezno izobraževanje je bilo od leta 1996, ko je bil sprejet Zakon o osnovni šoli, s katerim se je uvedlo obvezno devetletno izobraževanje, deležno nekaj vsebinskih in organizacijskih sprememb ter dopolnil, nimamo pa še rešitve za primere, ko so učenci odsotni od rednega pouka zaradi posebnih okoliščin. Urejeno je izobraževanje dolgotrajno bolnih otrok oziroma otrok, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Sedanje razmere nedvomno izpričujejo, kako nujna je ureditev obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ko otroci ne morejo obiskovati šole.

Že Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) govori o dograditvi šolskega sistema tako, da bo na podlagi predlaganih rešitev učence vodil do kakovostnega in trajnega znanja ter jim pomagal pri osebnostnem oblikovanju in aktivnem vključevanju v družbo. Le s pristopom, ki visoko vrednoti znanje, bomo mladim omogočali doseganje ustreznega znanja in ga obenem od njih tudi pričakovali (povzeto J. Krek in M. Metljak, MIŠ 2011, str. 8-9).

V okviru šolske svetovalnice, kjer na področju izobraževalno - svetovalne podpore delujemo različni strokovnjaki, ki v šolskem prostoru odpiramo prostor personalizirane izmenjave izkušenj, znanj in pristopov v praksi, smo zato podali pobudo, ki bi trenutno lahko razbremenila učence, učitelje in starše.

Ideja o virtualni osnovni šoli je preprosta in sistemsko izvedljiva. Sledi praksam drugih držav, ki imajo takšen način izobraževanja že vzpostavljen.

Pri realizaciji pobude ima dominantno vlogo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s strokovnimi zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Pri tem je še posebej pomemben Zavod RS za šolstvo ter javna televizija. Odličen primer spomladanskega spoprijemanja s poučevanjem na daljavo je bila prav oddaja »Izodrom« ter »Razlagamo.si«.

V virtualni šoli bi delovali učitelji praktiki, ki že imajo bogate in uspešne strokovne izkušnje pri poučevanju in usmerjanju vzgojno izobraževalnega dela na daljavo, predvsem preko e-medijev in televizije.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za ta namen povabi učitelje različnih strok, za vse predmete in razrede (iz različnih šol po Sloveniji) k sodelovanju v virtualni osnovni šoli. Učna ura se prične z do 25-minutno video predstavitvijo učne vsebine. Ostali čas se nameni individualnemu delu učenca, pri katerem vsaj občasno sodeluje tudi učenčev učitelj. Ta čas se nameni pogovoru učitelja z učencem (učenci) o predstavljeni učni snovi in utrjevanju znanja.

Organizacija pouka se v času Covid-19 krize optimalno prilagodi zmožnostim javnega predvajanja izobraževalnih vsebin, kasneje pa poteka na enak način kot v vseh javnih osnovnih šolah, prilagojeno na način zmožnostim izobraževanja na daljavo.

V pomoč učiteljem pri načrtovanju in izvajanju pouka na daljavo se ustanovi podporna strokovna skupina strokovnjakov s področja pedagogike, didaktike in psihologije ter podporna strokovna skupina strokovnjakov s področja, ki bi učiteljem nudila tehnično podporo ter podporo, ki je potrebna za delo pred kamerami. Učitelje se opremi z najsodobnejšo opremo za delo na daljavo.

Virtualna osnovna šola (šola na daljavo) bi v tem času razglašene epidemije, ki se po napovedih ne bo kmalu končala, svoj program uresničevala ob pomoči javne televizije in e-medijev, ki omogočajo tako hrambo ter lažjo dostopnost video gradiv (npr. YouTube) in SIO omrežja.

Takšna virtualna osnovna šola bi ob že omenjeni zakonski regulativi kasneje postala del sistema vzgoje in izobraževanja za vse učence, ki zaradi različnih razlogov ne obiskujejo redno osnovnošolskega izobraževalnega programa (dolgotrajno bolni otroci, ki so doma, otroci, ki se šolajo na domu, vrhunski športniki, otroci, ki zaradi takšnih in drugačnih potreb ne zmorejo redno spremljati izobraževalnega procesa v šolah).

Virtualna osnovna šola bi tako v prihodnosti predstavljala kakovostno nadgradnjo vzgojno-izobraževalnega sistema, v kateri bi sodelovali motivirani učitelji, ki si takšnega načina poučevanja želijo in so ga tudi vešči.

Zavedamo se, da virtualna osnovna šola nikakor ne more nadomestiti pristnega stika otroka z učiteljem v učnem prostoru. Vsekakor pa smo mnenja, da naša pobuda premišljeno odpira prostor za vse tiste učence, ki zaradi različnih razlogov ne zmorejo in ne morejo obiskovati osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli.

70 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 3. 2021

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Predlog o virtualni šoli naslavlja pomembna vprašanja, ki so povezana z bolj učinkovito uporabo IKT orodij v vzgojno-izobraževalnem procesu in z izzivi, ki jih je pred nas postavila pandemija Covid-19. Proces digitalizacije je postal realnost. Bolj učinkovita uporaba IKT orodij je v skladu s temeljnimi smernicami ministrstva kot tudi EU. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se s tem pospešeno ukvarja in že izvaja vrsto aktivnosti in ukrepov, ki med drugim naslavljajo tudi izzive, ki so navedeni v prejeti pobudi.

Ob tem je potrebno poudariti, da je temelj izobraževalnega procesa učitelj, ki je pri svojem delu avtonomen, seveda ob upoštevanju učnih ciljev. To med drugim pomeni tudi avtonomno izbiro metod poučevanja, učnih gradiv in IKT orodij v procesu poučevanja. Primarna naloga ministrstva pri tem pa je, da skupaj z javnimi zavodi pospešuje procese za dvig kompetenc učiteljev in zagotavlja čim bolj optimalne pogoje za učni proces, ki odgovarja na izzive sodobne družbe.

Tako je ministrstvo skupaj z javnimi zavodi v času izobraževanja na daljavo usmerilo napore predvsem v zagotavljanje ustreznih sistemskih pogojev za čim bolj nemoteno izvajanje učnega procesa v času pandemije. V času od meseca aprila do decembra 2020 je ministrstvo šolam med drugim zagotovilo 14.723 računalnikov (prenosnih, namiznih, tabličnih), poleg tega pa še:

  • 799.240,66 EUR za okrepitev centralne informacijske infrastrukture na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije – Arnes (vključena tudi uporaba videokonferenčnega sistema Zoom za učitelje), ki je namenjena podpro izvajanja izobraževanja na daljavo (npr. e-učilnice, videokonferenčni sistemi, elektronska pošta, spletne strani, prenosi velikih datotek),
  • 800 mobilnih modemov z 1-letnimi neomejenimi podatkovnimi paketi za povezavo v internet (donacija A1 d.d. 500 kosov in Telekom Slovenije 300 kosov) za učence in dijake, ki nimajo dostopa do interneta,
  • dodatnih 760 mobilnih modemov z 1-letnimi neomejenimi podatkovnimi paketi za povezavo v internet (sredstva EU) za učence in dijake, ki nimajo dostopa do interneta,
  • 400 spletnih kamer in 400 slušalk z mikrofoni za učence in dijake, ki nimajo opreme za izvajanje izobraževanja na daljavo,

Ministrstvo v letu 2021 načrtuje nadaljnje nabavo informacijsko-komunikacijske tehnologije za vzgojno-izobraževalne zavode iz sredstev sklada React EU.

Potekajo tudi številna usposabljanja strokovnih delavcev, ki so namenjena njihovi krepitvi digitalnih kompetenc. V letu 2020 se je usposabljanj za delo z MS Teamsi udeležilo 19 tisoč slovenskih učiteljev. Zavod RS za šolstvo med drugim skupaj z ostalimi javnimi zavodi na področju izobraževanja izvaja projekt Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022 (IJZ II). Med oktobrom 2020 in marcem 2021 je v okviru projekta razpisanih 25 usposabljanj, zlasti za izvajanje pouka na daljavo. Poleg tega Zavod za šolstvo organizira redna krajša videokonferenčna usposabljanja (webinarje), ki izhajajo iz konkretnih potreb strokovnih delavcev.

Ves čas potekajo tudi usposabljanja preko Arnesa v okviru spletnih tečajev, delavnic, webinarjev in spletnih konferenc.  V obdobju od aprila do decembra 2020 se je okoli 17.000 učiteljev udeležilo različnih izobraževanj (webinarji, spletni tečaji MOOC, spletne videokonference, konferenca Mreža izobraževanja 2020, delavnice na lokacijah šol), ki jo je pripravil Arnes. Izobraževanja so posneta in objavljena na Arnes-ovem video portalu (https://video.arnes.si/). Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 60.000 ogledov.

Takoj po zaprtju šol in prehodu na izobraževanje na daljavo smo vzpostavili tudi enotno vstopno točko za izobraževanje na daljavo www.sio.si. Na voljo so dnevno osvežene informacije in novice ter priporočila in usmeritve za šole ter povezave na različne dostopne vire za podporo izobraževanju na daljavo in uporabo različnih IKT orodij pri pouku: spletne učilnice, video konference, video portali…

V zaključni fazi je priprava akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, ki med drugim predvideva vzpostavitev nacionalnega centra za celovito koordinacijo digitalnega izobraževanja. Pri tem vidimo priložnost za iskanje sinergij z vsemi deležniki  v Sloveniji in tudi z drugimi državami članicami EU in širše. Še nekaj poudarkov iz nastajajočega akcijskega načrta:

  • zagotoviti celovito teorijo in prakso digitalnega izobraževanja tako v klasični učilnici kot tudi virtualni učilnici (hibridni sistem);
  • zagotoviti vsem učečim na vseh ravneh temeljne vsebine računalništva in informatike ter preverjanje digitalnih kompetenc skladno z evropskimi okviri;
  • nadgraditi izobraževanje učiteljev tako formalno kot neformalno;
  • vsakemu učencu in učitelju zagotoviti celovit digitalni podporni ekosistem (infrastruktura; varne in interaktivne virtualne platforme, e-vsebine, enake možnosti in enakost itd.).

V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in razvoj je predvidena vzpostavitev celovitega podpornega ekosistema digitalnemu izobraževanju, ki bo vključeval celovit personaliziran virtualni učni prostor za posameznega učečega. To pomeni, da ima vsak učeči se varen prostor, v katerem ima dostop do urejenih e-gradiv in e-storitev, ki so tako vsebinska in procesna podpora vsem fazam učenja, komunikaciji in sodelovanju s sošolci, učitelji in drugimi vključenimi, ter zbiranju rezultatov in drugih dokazov o učenju itd.

Koncept virtualne šole lahko razumemo v širšem smislu kot množico procesov, ki so povezani z uporabo IKT orodij v učnem procesu in ki obstaja v različnih pojavnih oblikah in jih šole in učitelji različno prakticirajo, v skladu s svojimi specifičnimi okoliščinami in potrebami. Ministrstvo ima skupaj z zavodi primarno vlogo pri zagotavljanju ustreznih sistemskih pogojev ter vzpostavitvi temeljnih okvirjev digitalnega izobraževanja, ki temeljijo na celovitem pristopu in upoštevajo vse cilje vzgojno-izobraževalnega procesa. Raznovrstnost pristopov, inovativnost, izmenjava dobrih praks, ki pri tem nastaja, je zaželena in to na ministrstvu spodbujamo.

Vsi procesi, ki jih na tem področju izvajamo v sodelovanju z javnimi zavodi, strokovnjaki in ostalimi deležniki so usmerjeni v to, da nadgradimo vzgojno-izobraževalni proces tako, da bo odgovarjal na izzive sodobnega časa. Izkušnja s Covid-19 je pred nas postavila številne izzive, hkrati pa je to priložnost, da nadgradimo vzgojno-izobraževalni proces tako, da bo bolj učinkovito kombiniral elemente klasične in virtualne učilnice tudi v času normalnih razmer. Tako bo vzgojno-izobraževalni sistem bolj odporen na morebitne podobne krize v prihodnosti, hkrati pa bo med drugim v času normalnih razmer zagotavljal učinkovito virtualno izobraževanje učencem, ki se iz različnih razlogov ne morejo (trajno ali za določen čas) udeleževati šole v živo.

Komentarji