Vernik v javnem življenju
495 OGLEDOV
4 KOMENTARJI
Ustanovitev posvetovalne skupine za verska vprašanja-naj bo zastopan glas vernikov, ki vero živijo kot svoje dejansko življenje in nimajo ne uglednih mest in ne priznanega mnenja znotraj religioznih institucij. Enakočasno pa so to verni posamezniki, ki so resni, realni in brez strahu pred sodelovanjem z Vlado Republike Slovenije ter želijo s takim sodelovanjem prispevati samo k bolj zdravemu in bolj ponosnemu izpovedovanju vere, vedno spoštljivo povezano z institucijo, kateri pripadajo. Potrebujemo glas zdravega vernega ljudstva.
Verniki imate dovolj moči v vsakdanjem življenju, nenazadnje imate izredno vplivne predstavnike, ki dosežejo skorajda vse, kar hočejo. Torej ste bolj vplivni od večine državljanov že zdaj. Če pa se ne strinjate s svojimi predstavniki, pa boste to morali reševati znotraj cerkve.
Pri nas je problem, da posameznik nima moči, glasu, ne glede na to, če je veren ali ne. Zato ne vem, zakaj bi imeli verniki več moči od preostalih državljanov. Morda verniki verjamete v lastno moralno superiornost - ki pa je v vsakdanjem življenju in v dejanjih žal ni videti, pravzaprav ste v dobrem in slabem isti kot kateri koli drug posameznik. Zato je kar prav, da imate enako moč, oz. nič več moči in glasu kot kateri koli drug posameznik.
Kdorkoli bi zastopal vse ali večino vernikov, tega v imenu njih ne more upravičeno izvajati.
Predlagan način ne bi spremenil bistvene težave oziroma neuselnega načina, ki poznamo že sedaj in se izraža prek predstavnikov obstoječih verskih institucij.
Razumeti bi bilo potrebno, da pri nas nimamo demokracije, temveč strankkracijo. Pomeni, da ljudje ne morejo voliti rešitve posameznih problemov, temveč le stranke z njihovimi programi, če se z njimi strinjajo v celoti ali ne.
Z verskimi institucijami ali neko skupino, ki bi vernike predstavljala, ne bi bilo drugače.
Edini res demokratičen način je, da ljudje volijo in odločajo sproti med predlaganimi rešitvami problemov, neglede na to kdo jih poda. Z neposredno demokracijo in elektronsko participacijo. Edino to je pot demokracije.
Obstoječe načine odločanja v naši državi ne moremo več razumeti kot demokratične, saj so moralno in etično preživeti in dejansko nedemokratični, saj ni upoštevana volja ljudi, ker imajo državljani le eno opcijo uveljavljanja volje, ki je pomanjkljiva, in to je, da volijo eno stranko, ki jih zastopa vsaj 4 leta, v kolikor ne odstopi ipd. Pomeni, da za 4 leta predamo odločanje o naših življenjih v roke nekaj ljudi, ki gredo celo v koalicijo, in so nekatere rešitve v programih stranke še manj uveljavljeni.
Torej ljudje, potrebno je vrniti moč vsem državljanom sproti, ne zgolj posameznikom, ki zastopajo stranke.
Vere v taki obliki kot jih poznamo do danes, so na poti izumrtja, saj niso v stanju nuditi ne vsebinsko, ne kakovostno vsebin, ki bi tekmovale z vsebinami na svetovnem spletu. Še en ali dva roda ljudi, pa se bomo nasmihali veram svojih dedkov in babic. Prihaja čas, da se verske ustanove resnično posodobijo. Preoblikujejo naj se v neke sodobnejše kulturne, vzgojne, domoljubne in turistične vsebine.
kakšen predlog pa je to ?