Uporaba instituta obrnjenega dokaznega bremena

Odziv Ministrstva za pravosodje

Po proučitvi predloga vam sporočamo, da so države članice Sveta Evrope in druge podpisnice Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, v četrtem odstavku 3. člena sklenile, da vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pri težjem kaznivem dejanju ali dejanjih, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, storilec kaznivega dejanja izkaže izvor domnevne premoženjske koristi ali drugega premoženja, ki se lahko odvzame, če je taka zahteva skladna z načeli njene nacionalne zakonodaje. Gre za uporabo instituta obrnjenega dokaznega bremena le v zvezi z ugotavljanjem izvora domnevne premoženjske koristi oziroma premoženja, ne pa v kazenskem postopku na sploh. Republika Slovenija je ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji podala izjavo, da si pridržuje pravico, da citirane določbe Konvencije ne bo uporabljala, kar pomeni, da se ni zavezala sprejeti zakonodajnih ali drugih ukrepov, ki bi zagotavljali uporabo obrnjenega dokaznega bremena pri ugotavljanju izvora domnevne premoženjske koristi, ji pa ta pridržek ne preprečuje spreminjanja svoje nacionalne zakonodaje. Ministrstvo za pravosodje se strinja, da je potrebno povečati učinkovitost odvzema premoženja nezakonitega izvora, k čemur bodo zagotovo pripomogli ukrepi, kot so zagotovitev potrebnih pogojev v okviru obstoječih državnih organov, da bodo čimbolj učinkovito delovali v okviru svojih pristojnosti na podlagi veljavne zakonodaje. Sem spada izobraževanje s tega področja za vse, ki v katerikoli fazi sodelujejo pri ugotavljanju premoženjske koristi, v posameznih organih je smiselno uvesti "specializirane oddelke", kot npr. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala kot posebna organizacijska enota pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je v pripravi specializirani oddelek sodnikov, ki bodo sodili v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, med te ukrepe pa sodi tudi ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada kot specializirane kriminalistične preiskovalne enote, ki bo vodila tudi finančne preiskave z namenom identifikacije, izsleditve in zavarovanja premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem. Večjo učinkovitosti na tem področju je mogoče doseči le z ustreznim sodelovanjem obstoječih organov in njihovim osredotočanjem na doslednejše uveljavljanje odvzema protipravne premoženjske koristi, kot jo določa veljavna zakonodaja, enako pa velja tudi za morebitne nove institute razširjenega odvzema premoženja in obrnjenega dokaznega bremena, čemur Ministrstvo za pravosodje načeloma ne nasprotuje, vendar je potrebno področje, ki glede na veljavno ureditev pomeni represiven poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, urediti na način, ki bo v skladu z ustavnopravno ureditvijo Republike Slovenije. Ministrstvo za pravosodje je že pristopilo k pripravi ustavnoskladnih materialnopravnih in procesnih podlag v okviru sprememb obstoječe kazenskopravne zakonodaje, ki bodo omogočale razširjen odvzem premoženja oziroma premoženjske koristi, ki je bila pridobljena ne le neposredno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, pač pa tudi v določeni "širši" povezavi s kaznivim dejanjem. Tako je bil v strokovno razpravo že poslan osnutek sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika - splošni del, ki oblikuje sistemsko podlago za odvzem premoženja nezakonitega izvora v posebnem postopku pred kazenskim sodiščem. Če in ko bo predlagana ureditev tudi sprejeta, bo Republika Slovenija postopala skladno s citirano konvencijo in svoj pridržek umaknila.