16. 11. 2021
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Na podlagi dostopnih podatkov smo ugotovili, da Antifá(j), pomeni radikalno politično odporniško gibanje, ustanovljeno iz protifašističnih evropskih političnih gibanj v 30. letih prejšnjega stoletja, ki so se skušale postaviti po robu vzhajajočima fašizmu in nacizmu. To gibanje in posamezne skupine so se znova pojavile konec 80. let kot radikalna aktivistična gibanja v boju proti neonacizmu, predvsem na pankovski (glasbeni) sceni. Gre za gibanje, ki se bolj kot s spodbujanjem levih politik ukvarja z neposrednim bojem proti skrajno desni ideologiji in neoliberalnim ekonomskim sistemom. Za dosego svojih glavnih ciljev se zatekajo tudi k nasilju, vandalizmu in neposrednim spopadom z desnimi skrajneži. Antifà nima hierarhije ali neke osrednje platforme. Lokalne izpostave lahko ustanovi kdor koli, decentraliziranost gibanja pa hkrati privablja širši krog ljudi, kar otežuje definicijo, čemu točno vse nasprotujejo. V grobem obsojajo rasizem, homofobijo, seksizem, uničevanje okolja in kapitalizem, predvsem pa nasprotujejo fašizmu. Zagovorniki uporabljajo argumentacijo, da se zgolj odzivajo na že obstoječo agresijo in da cilj opravičuje sredstva ter da se proti nasilju lahko bojuje samo z nasiljem.
Gibanje Anonymous pa je odgovorno za hekerske napade po svetu, uperjene proti tistim, za katere menijo, da družbi povzročajo škodo. Mnogi jih dojemajo kot virtualne vojščake, saj se med drugim za pravičnejšo družbo borijo s pomočjo računalnikov, z vdiranjem v razne sisteme, s čimer tarčo onemogočajo, ali prehajajo v baze z informacijami, ki jih uporabijo proti njim. Njihova skupna posebnost je, da so anonimni, če pa se že pojavijo v javnosti, si na obraz nadenejo masko Guya Fawkesa, znanega angleškega vojaka in zarotnika. Za Anonymous je značilno, da nimajo vodje oziroma skupine ljudi, ki bi vodili celotno skupino aktivistov.
Evropska unija (EU) je po napadih 11. septembra 2001 v okviru svojega odziva na terorizem decembra istega leta oblikovala seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi. Ti ukrepi, določeni v Skupnem stališču 2001/931/SZVP, so bili dodatni ukrepi, sprejeti za izvajanje Resolucije Varnostnega sveta OZN 1373 (2001). Na seznamu so osebe in skupine, ki so dejavne znotraj in zunaj EU. Seznam se pregleduje redno, najmanj pa vsakih šest mesecev. V skupnem stališču je določeno, da se seznam pripravi na podlagi natančnih informacij, iz katerih je razvidno, da je odločitev v zvezi z zadevno osebo, skupino ali subjektom sprejel pravosodni ali enakovreden pristojni organ. Ta odločitev lahko zadeva:
- začetek preiskave ali pregon zaradi terorističnega dejanja, poskusa izvedbe ali omogočanja takšnega dejanja,
- obsodbo za takšna dejanja.
Antifa in Anonymous nista na EU listi terorističnih organizacij, prav tako ju kot taki ne označuje niti OZN, saj do sedaj nista bili vpleteni v nobena teroristična dejanja in/ali dogodke. Prav tako nobena skupina nima uradno znane hierarhične organiziranosti (vodstva, hierarhije in organizacijske strukture), ampak gre za gibanje, ki je precej razpršeno.
Člani slovenskega gibanja Antifa se zavzemajo človekove pravice, za pravice živali, za preprečevanje uničevanja narave, ustreznejšo reševanje stanovanjske problematike, kulturo, zdravstvo, delavske pravice in proti vsaki politiki vladanja ter zatiranja. Verjamejo, da je mogoč svet brez vladarjev, brez oblasti. Njihovi slogani so npr.: »Svoboden človek ne potrebuje vlade in pika. Želimo svet, v katerem bo posameznik ali posameznica odločal o svojem življenju.« Večina naj bi jih nasilje zavračala.
Anonymous, ki se v Sloveniji imenujejo tudi anonimni hekerji pa so postali znani zaradi akcij zoper vladne, verske in druge podjetniške spletne strani. Poleti 2020 se je tako na spletu pojavil video, ki naj bi ga to gibanje pripravilo s slovenskimi podnapisi, glavno sporočilo pa je, da od začetka globalne pandemije koronavirusa spremljajo, kako so vlade po vsem svetu začele zlorabljati svojo moč za omejevanje svobode svojih ljudi. V posnetku prikazujejo fotografije, na katerih so ključne slovenske politične osebnosti. Obtožujejo jih poskusov diskreditacije in uničenja vseh, ki so govorili resnico, očitajo jim, da so spremenili našo čudovito državo in njene prebivalce v fašistično diktaturo, manipulacije ipd. Posnetek je bil objavljen na Youtube, kjer si ga je v samo nekaj dneh ogledalo prek 20.000 ljudi. Nasilne izgrede 5. 11. 2020 naj bi napovedala ravno Anonymous Slovenija, vendar so sami to na družabnih medijih zanikali in se distancirali od teh protestov.
Gibanji Antifa in Anonymous nista registrirani kot društvo, ustanova ali politična stranka, zato zanju ne veljajo določbe zakonov, ki urejajo navedene subjekte, posledično jima zato tudi delovanja ni mogoče prepovedati po teh zakonih. Gibanji sploh nista registrirani po nobenem predpisu in delujeta kot oblika civilne iniciative, za katere je značilno, da gre za neformalno obliko samoorganizacije državljanov oziroma določene skupine ljudi, ki jih družijo enaki interesi, zato je za posamezna dejanja, ki so prepovedana ali kazniva, odgovoren lahko le posameznik, ki ta dejanja izvaja.
Slovenija nima svoje liste terorističnih organizacij, omejevalne ukrepe zato lahko izvaja le proti subjektom, ki so na mednarodnih listah oziroma podvrženi mednarodnim sankcijam. V Republiki Sloveniji je definicija terorizma opredeljena v 108. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Policija v preteklih in zadnjem letu ni zaznala dejanj, ki bi kazala na pripravljalna dejanja, organiziranje, pomoč ali samo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj s strani gibanja Antifa ali Anonymous.
Predhodno opisano delovanje Antifa in Anonymous ne izpolnjuje nobenih znakov kaznivega dejanja iz KZ-1, zato menimo, da ni potrebe po spreminjanju zakonodaje na tem področju v smislu prepovedi omenjenih gibanj.