15. 12. 2020
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi so usmerjevalne table, reklamiranje in oglaševanje v občinah tako imenovane izvirne naloge občine. Večina občin ima sprejete občinske odloke za potrebe obveščanja (oglaševanje, plakatiranje, usmerjanje). Konkretno vprašanje se torej nanaša na občinske odloke. Ti predpisujejo nameščanje/umeščanje, vzdrževanje in nadzor nad obveščanjem, med drugim tudi kazenske določbe, časovno omejenost in predpisane takse.
Za nameščanje/umeščanje reklamnih in usmerjevalnih tabel je v večini občin potrebno soglasje občine (ki je lahko časovno omejeno), prav tako je potrebno plačevanje takse (enkratno oziroma se plačuje vsako leto). Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo občinske inšpekcijske službe.
Pristojnost državnih inšpekcijskih službe (Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) – Inšpektorat RS za okolje in prostor; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na območju kmetijskih zemljišč) je nad nedovoljenimi posegi, vprašanje pa je vezano na obstoječe, torej dovoljene posege.
MOP je z Zakonom o urejanju prostora) ZUreP2 uvedel nov občinski predpis – Odlok o urejanju podobe naselij in krajine, s katerim lahko občine, ki tega področja nimajo urejenega, to sedaj na novo regulirajo.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Predpisi s področja cest določajo, da so upravljavci cest pristojni za odobravanje postavitve objektov za oglaševanje le v območju ceste, ki zajema sam cestni svet in varovalni pas ceste. Na tem območju se tudi izvaja inšpekcijski nadzor, kjer se ugotavljajo določene nepravilnosti glede same postavitve teh objektov in nadzor v času njihove uporabe v kolikor ti objekti predstavljajo nevarnost za cestni promet.
Zunaj naselij je postavljanje objektov za oglaševanje v območju varovalnih pasov cest prepovedano, razen objektov za obveščanje, ki so nameščeni v neposredni bližini nosilca določene dejavnosti in služijo izključno obveščanju o neposredni bližini objekta nosilca določene dejavnosti. V naseljih je postavljanje teh objektov dopustno na podlagi soglasja upravljavca in pod pogoji, ki jih urejajo akti lokalnih skupnosti.
V primerih, ko legalno postavljen objekt za oglaševanje/usmerjanje predstavlja »zapuščen objekt« je odločitev o nadaljnjem gospodarjenju s tem objektom v pristojnosti lastnika nepremičnine. Lastnik nepremičnine se mora zavedati posledic podeljevana določenih stvarnih pravic in kot dober gospodar spremljati stanje nepremičnine. V kolikor služnosti upravičenec, ki si je pridobil pravico graditi objekt za oglaševanje več ne obstaja prehaja gospodarjenje nad zgrajenim objekt na lastnika nepremičnine.
V primerih, ko objekt za oglaševanje dotraja in predstavlja nevaren objekt, ki ogroža cestni promet, lahko pristojni inšpekcijski organ izreče ukrep odstranitve tudi pravnim naslednikom investitorja tega objekta. Če je investitor neznan oziroma kot gospodarski subjekt več ne obstaja, se za inšpekcijskega zavezanca šteje zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri je takšen objekt zgrajen. V primerih, če se inšpekcijskega zavezanca ne da ugotoviti, lahko pristojni inšpekcijski organ ukrepe izreče državi.