Posodobitev omrežja

Odziv Ministrstva za javno upravo

Vlada Republike Slovenije je marca 2016 sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020, ki je strateški dokument Republike Slovenije, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture, ki bo omogočila visokohitrostni dostop do interneta. Širokopasovna infrastruktura je temeljna infrastruktura sodobne družbe. Zato se zavedamo, da je vlaganje v kakovostno širokopasovno infrastrukturo vitalnega pomena za razvoj Republike Slovenije, če želimo razviti internetno digitalno družbo in digitalno gospodarstvo, ki bo ustvarjalo gospodarsko rast.

Najobsežnejša vlaganja v širokopasovno infrastrukturo temeljijo na zasebnih naložbah operaterjev elektronskih komunikacij. Iz določb Zakona o elektronskih komunikacijah in iz izvajanja EU politik izhaja vrsta ukrepov za spodbujanje zasebnih naložb, kot so na primer zagotavljanje konkurence, znižanje stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture, izvajanje programa evropske politike radijskega spektra in izvedba tržnega interesa operaterjev. Pregled naložb na področju elektronskih komunikacij kaže na velik padec v letu 2009. Leta 2016 je začela krivulja naložb spodbudno naraščati, čeprav do sedaj še ni bil dosežen letni obseg naložb, kot je bil leta 2008.

Sofinanciranje naložb iz javnih sredstev poteka od leta 2007 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v obliki sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah – to je za tista gospodinjstva, za katera zasebni investitorji – operaterji elektronskih komunikacij – nimajo interesa za gradnjo omrežja v naslednjih treh letih.

V obdobju 2007 – 2013 je bilo iz obeh skladov sofinanciranih 85,6 mio EUR za gradnjo širokopasovnih omrežij, ki omogočajo 30.734 gospodinjstvom v 46 občinah dostop do interneta z zmogljivo hitrostjo. Gre za tako imenovana projekta GOŠO 1 in GOŠO 2, ter projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V finančni perspektivi 2014 - 2020 je iz ESRR za ta namen na voljo skupna višina javnega sofinanciranja širokopasovnih omrežij 29,5 mio EUR. Leta 2018 sta bila objavljena dva javna razpisa (GOŠO 3 in GOŠO 3A) za sofinanciranje širokopasovne infrastrukture na belih lisah. Oba javna razpisa sta bila neuspešna; namreč na prvi javni razpis nismo prejeli nobene prijave, na drugega pa smo prejeli štiri prijave, vse so bile zavrnjene, ker niso izpolnjevale pogojev javnega razpisa.

V nadaljevanju smo letos pripravili javni razpis GOŠO 4, ki je zaključen. V okviru tega javnega razpisa bo sofinancirana gradnja odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v 34 občinah v višini 7.608.998,00 EUR, kar bo 6.550 gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočalo elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s. Rok za zaključek gradnje je do konca septembra 2023.

V finančni perspektivi 2014 - 2020 je iz EKSRP za ta namen na voljo skupna višina javnega sofinanciranja širokopasovnih omrežij 9 mio EUR. Letos je bil uspešno izveden javni razpis, v okviru katerega bo v naslednjih treh letih sofinancirana gradnja širokopasovne infrastrukture na belih lisah za 5.153 gospodinjstev v 43 občinah.

Sofinanciranje projektov iz javnih sredstev ne sme ovirati zasebnih naložb. Zato je treba pri načrtovanju investicij v gradnjo širokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi analizirati trenutno stanje na tem področju, saj je uporaba javnih sredstev dovoljena le tam, kjer take infrastrukture ni na voljo in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo oziroma obstaja tržna nepopolnost (tako imenovane bele lise).

V preteklih štirih letih je pristojno ministrstvo izvedlo štiri testiranja tržnega interesa. Realizacija tržnega interesa iz zadnjih dveh testiranj je še v teku. Realizacija tržnega interesa iz prvih dveh testiranj pa je končana, vendar rezultat, ki kaže na 47% realizacijo, ni spodbuden.

Po drugi strani imamo v tej finančni perspektivi še razpoložljiva finančna sredstva, zato bomo pripravili še en javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij. Pred tem pa bomo zaradi pretečenega triletnega roka v kratkem ponovili testiranje tržnega interesa. Pri tem bodo zajeta vsa gospodinjstva, pri katerih tržni interes predhodno ni bil realiziran in tudi vsa tista, ki do sedaj še niso bila predmet testiranja.

Nenazadnje je tudi kriza COVID-19 pokazala, da je povezljivost za ljudi in podjetja bistvena. Elektronska komunikacijska omrežja, zlasti zelo visokozmogljiva omrežja, imajo ključno vlogo pri odzivu na krizo, saj so omogočila delo, šolanje, zdravstvo ter osebno komunikacijo. Zato si bomo prizadevali, da bomo pokritje belih lis sofinancirali iz javnih sredstev tudi v naslednji finančni perspektivi in tudi iz sredstev sklada za okrevanje.

V zvezi s pobudo, da vlada uredi takojšnjo posodobitev Telekomovega omrežja, pojasnjujemo, da je Republika Slovenija eden od lastnikov delniške družbe Telekom Slovenije in nima enostranskega vpliva na njene poslovne odločitve. Poleg tega Telekom Slovenije deluje na visoko konkurenčnem trgu, zato so posegi lastnikov iz sfere javnega sektorja v poslovne odločitve delniške družbe podvrženi pravilom o državnih pomočeh. Telekom Slovenije je pomemben deležnik na trgu elektronskih komunikacij, vendar je »le« eden izmed mnogih deležnikov na tem trgu in mora delovati v skladu z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah in glede na regulacijo pristojne Agencije za komunikacijska omrežja in storitve.