V času ko se poziva vse državljane naj bodo doma bi lahko uvedli cenejšo elektriko (vikend/nočna tarifa), oziroma naj se utrezno zniža strošek za elektriko, podobno kot spomladi
svetkapitala.delo.si/aktualno/za-koliko-bo-nizji-strosek-poloznice-za-elektriko/
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Spomladi 2020 smo imeli prvi val epidemije COVID 19 in zaprtje družbe. To je bilo nekaj popolnoma novega, ukrepati je bilo treba hitro in takoj. Zaradi zaprtja je obstajala nevarnost izgube dohodkov državljanov in predvsem to je bil razlog, da je vlada posegla tudi po ukrepu zmanjšanja prispevka za OVE in plačila omrežnine za obračunsko moč na položnicah za elektriko. Tak ukrep je poleg prihranka za odjemalce prinesel tudi okrog 15 milijonov manjše prihodke za elektrodistribucijske družbe in ELES ter okrog 18 milijonov manj sredstev za spodbujanje gradnje obnovljivih virov energije.
Obnovljive vire nujno potrebujemo, npr. za nadomeščanje TEŠ, ki ga bo potrebno zapreti. Z omrežnino se vzdržuje in gradi omrežje, brez katerega ni oskrbe z električno energijo.
Takšni posegi na položnico so torej izredno problematični in se jih uporabi le v skrajni sili. Pozneje se je izkazalo, da so drugi ukrepi vlade uspešno preprečevali odpuščanje v dejavnostih, ki so se ustavile in do velike izgube dohodkov ni prišlo.
Zato jeseni 2020 ukrep posega na položnice za električno energijo ni bil ponovno uporabljen.
Trenutno pričakujemo podražitve energentov in električne energije, zaradi dviga cen na veleprodajnih trgih. Do podražitve elektrike v tem hipu še ni prišlo, zneski na položnicah so vsaj zadnji dve leti razmeroma nizki, z izjemo treh mesecev v 2020, ko so bili še dodatno znižani. Eden od dobaviteljev elektrike je napovedal podražitev, ki bo na njegovih položnicah prinesla okrog 10% višji znesek, drugi dobavitelji o tem šele razmišljajo. Ocenjujemo, da poseg na položnice za elektriko v tem trenutku ni potreben. Če pa bi do večjih podražitev prišlo, vlada že pripravlja nabor mogočih ukrepov. Pri tem bodo tokrat ukrepi nekoliko bolj selektivni, verjetno jih bodo deležni le socialno ogroženi.
Vlada trenutno predvsem spodbuja državljane, da naj v primeru, da njihov dobavitelj najavi dvig cene, sklenejo pogodbo o dobavi z drugim dobaviteljem, ki ima ceno nižjo. To bo ustvarilo pritisk na dobavitelje, da bodo ceno zviševali kar se da malo, če sploh.
Na ceno same električne energije vlada ne more poseči, ta cena se oblikuje na prostem evropskem trgu, na katerem morajo dobavitelji to energijo kupiti. Omejevanje maloprodajnih cen bi vlada morala dobaviteljem nadomestiti, denar za to bi prišel iz proračuna, ki pa se napaja iz davkov, ki jih plačujejo isti državljani, ki plačujejo tudi električno energijo. Takšen ukrep torej poveča davke in zmanjša položnico za elektriko. Ukrep v resnici ne prinese ničesar, ima pa tudi škodljive posledice. Elektrika postane navidezno poceni in zato se je porabi več, kot če bi imela pravo ceno, končni strošek za družbo in državljane ob takem ukrepu je torej višji.
Podobno je z vsemi komponentami, ki sestavljajo račun za elektriko. Če se zniža omrežnina, se omrežja ne da več vzdrževati in oskrba lahko postane motena. To lahko zelo slabo vpliva predvsem na gospodarstvo, posledično pa tudi na zaposlenost in plače.
Tudi zmanjšanje DDV-ja in trošarine zmanjša pritok v državni proračun, ki je v celoti vnaprej razporejen. Manjši prihodki proračuna zahtevajo torej zmanjšanje gradnje in vzdrževanja cest bolnic, šol, … Zmanjšanje davkov je torej mogoče za krajše obdobje, ko je kriza, pozneje pa je vse to potrebno nadomestiti.